Spletni seminar UL MF
13.04.2021
Konec decembra 2019 je bila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obveščena o izbruhu "pljučnice neznanega vzroka". Bolezen je bila odkrita na Kitajskem, hitro pa je bilo ugotovljeno, da jo povzroča nov virus iz družine koronavirusov, ki jh najdemo tako pri ljudeh kot pri živalih.
Pod elektronskim mikroskopom imajo koronavirusi obliko krone, od koder izvira njihovo poimenovanje, in sicer iz latinske besede corona, kar pomeni krona.
Nekatere vrste koronavirusov, ki lahko povzročajo od blažjih prehladov do težjih obolenj dihal, poznamo že iz 60-ih let prejšnjega stoletja. Po l. 2003 pa so se začeli pojavljati novi koronavirusi kot sta npr. SARS in MERS.
Pri novem koronavirusu, ki so ga odkrili pred dobrim letom, gre za nov, do sedaj pri ljudeh neodkrit sev, ki ga je WHO poimenovala SARS-CoV-2, bolezen, ki jo povzroči pa COVID-19.
Po dobrem letu od pojava, novi koronavirus še naprej greni naš vsakdan. Strokovnjaki opozarjajo, da virus in bolezen ne bo tako zlahka izkoreniniti. Kako torej naprej?
Ob možnih poteh pandemije se pojavlja veliko vprašanj. Eno pomembnejših je, ali bo novi koronavirus postal endemičen, kar pomeni, da bo krožil v neprecepljenih »žepih« globalne populacije? Kako pomembni so rezervoarji okužb v otroški populaciji? Kako pomembne so za bližnjo in bolj oddaljeno prihodnost različice virusa? Ali bomo s cepljenjem uspeli doseči čredno imunost v posameznih državah, regijah, kontinentih itd.? Ali bo že jeseni potrebno poživitveno cepljenje s cepivom, ki bo usmerjeno proti novim različicam SARS-Cov-2? In ne nazadnje, zakaj bi bila učinkovita zdravila tako zelo pomembna?
Na vsa ta vprašanja bosta skušala odgovoriti prof. dr. Janez Tomažič in prof. dr. Alojz Ihan na spletnem seminarju Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani: Covid-19: pogled v prihodnost, 15. 4. 2021 ob 15:00.
Epidemijo spremljajo tudi strokovnjaki UL FPP, njihova poročila pa si lahko ogledate tukaj
Vabljeni k ogledu!
Viri: