Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 10.03.2025
10.03.2025
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Šumijeva priznanja | |
| Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je danes v sklopu Dnevov Znanstvenoraziskovalnega inštituta prvič podelila Šumijeva priznanja za leto 2024. Šumijevo priznanje za življenjsko delo je prejel Mladen Dolar, za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke Milica Antić Gaber, za obetavnega raziskovalca pa Žan Lep, so sporočili s fakultete. Filozofska fakulteta je priznanja trem raziskovalcem podelila na današnji sklepni prireditvi Odlična FF, kjer je izpostavila izjemne prispevke svojih raziskovalcev in raziskovalk, ki oblikujejo akademski in družbeni prostor v Sloveniji in onkraj njenih meja. Milica Antić Gaber je Šumijevo priznanje za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke prejela za svoje vodilno delo pri evropskem projektu Gearing Roles. Projekt je na fakulteti prvič sistematično obravnaval vprašanja enakosti spolov v akademskem prostoru, kar je vodilo k sprejemu Načrta za uveljavljanje enakosti spolov, prvega tovrstnega dokumenta na visokošolski ravni v Sloveniji. Kot so poudarili, je prinesel tudi prelomne spremembe na področju preprečevanja spolnega nadlegovanja, vključno z uvedbo varnih oseb na fakulteti in Univerzi v Ljubljani. Antić Gaber je s svojim delom postavila temelje za bolj pravičen in enakopraven akademski prosto, so zapisali. | |
|
|
|
|
| Nova raziskovalna oprema na UL FKKT | |
| Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je dobila novo raziskovalno opremo, vredno skoraj tri milijone evrov. Uporabljali jo bodo za raziskave na področjih forenzike, novih materialov pa tudi kulturne dediščine. Na področju forenzike lahko z njim analiziramo prstne odtise, na področju farmacije nam pove, kako so v zdravilu razporejene učinkovine. Instrument za kemijsko slikovanje površin je najnovejša pridobitev ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, uporaben je tudi na področju kulturne dediščine. Fakulteta se po novem lahko pohvali tudi z elektronskim difraktometrom, ki je namenjen preučevanju kristalne strukture snovi. | |
|
| Dnevi enakosti spolov na UL FF | |
| Na ljubljanski filozofski fakulteti so v četrtek odprli Dneve enakosti spolov. Osrednji dogodek je bila okrogla miza o prihodnosti študijev spola, na kateri so predavateljice opozorile na diskreditacije študijev spola in feministične teorije. Strinjale so se, da bo treba poiskati nove načine, kako te vsebine približati širši javnosti. Po besedah Milice Antić Gaber z oddelka za sociologijo se študiji spola in feministična teorija že od svojega nastanka soočajo z odporom. Vzrok zanj vidi v tem, da študije spolov niso zgolj akademska razprava, ampak omogočajo kritičen premislek o družbenih normah. Sogovornice so izpostavile, da akademske institucije študijev spola niso jemale resno, zato so se najprej razvijale v okviru feminističnih skupin, inštitutov in civilne družbe. | |
|
|
|
|
|
| Ogoročenje zaradi odpovedi dolgoletnemu profesorju UM FF | |
| Po 32 letih dela je mariborska univerza odslovila priznanega filozofa in profesorja Friderika Klampferja. Ta je prepričan, da je odpoved prejel zaradi osebne zamere dekana Darka Friša, kar tako fakulteta kot univerza zanikata. V bran odpuščenemu profesorju so, poleg sodelavcev in študentov, stopili tudi v sindikatu Pergam. Kot je zapisal predsednik sindikata Jakob Počivavšek, delijo ogorčenje glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je mariborska univerza podala Klampferju. "Osupli smo nad tem, da se Univerza v Mariboru s takšno lahkoto in na tak način odpoveduje sodelovanju z enim od najvidnejših filozofov in kritičnih mislecev v slovenskem prostoru, z dolgoletnim stažem na Filozofski fakulteti in enim od pomembnejših nosilcev pedagoškega procesa na katedri za filozofijo, ki je aktivno vključen tudi v delo drugih oddelkov," so zapisali. Način, na kakršnega je bil izpeljan postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po mnenju sindikata kaže na neenako obravnavo zaposlenih na Univerzi v Mariboru. "Ni se mogoče znebiti vtisa, da je v konkretnem primeru namen znebiti se konkretnega delavca, iz razlogov, o katerih niti ne želimo ugibati, pretehtal nad interesom Univerze in študentov." Pergam je rektorja univerze, prof. dr. Zdravka Kačiča, ob tem pozval, da nemudoma umakne odpoved pogodbe o zaposlitvi in omogoči profesorju, da do zaključka postopka izvolitve v naziv še naprej opravlja delo na fakulteti. | |
|
|
|
|
|
|
| Nagrade ženske o ženskah | |
| Društvo za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk je v Klubu Monokel podelilo nagrade ženske o ženskah. Dobitnice nagrad je tričlanska komisija izbrala izmed več kot 300 nominacij. Letošnje nagrade so prejele Andreja Rafaelič, Kristina Božič, Lilijana Burcar, Gibanje za pravice Palestincev in društvo ZIZ. Lilijana Burcar je redna profesorica na oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, zagovornica družbene pravičnosti in raziskovalka feministične teorije, postkolonializma, novodobnega imperializma, marksizma in družbene pravičnosti. Napisala je številne znanstvene in strokovne članke ter tri knjige. Loteva se nedonosnih in nepriljubljenih tem ter s primerjalnim raziskovanjem politično-ekonomskih ureditev socializma in kapitalizma pred pozabo rešuje organizacijske modele preteklih bojev za pravice žensk, piše v utemeljitvi. | |
|
|
|
|
| Odkritje nove rastline v Črni gori | |
| Mednarodna ekipa botanikov je na jugu Črne gore po naključju našla nov evropski rastlinski rod in vrsto. Takšnega odkritja ni bilo že dve stoletji, poroča Dnevnik.hr. Znanstveniki so na novo, prej še nepopisano rastlino, naleteli leta 2019 v okolici mesta Cetinje. Javnost so z najdbo seznanili ta teden. Ekipo je vodil hrvaški znanstvenik, botanik in višji kustos v prirodoslovnem muzeju v Reki izr. prof. dr. Boštjan Surina, ki je tudi sodelavec Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem (UP). “Že na prvi pogled smo vedeli, da gre za rastlino iz družine žajblja, a ni bila podobna nobeni izmed znanih primerkov,” je pojasnil. V raziskavi je sodeloval tudi sodelavec Oddelka za biodiverziteto UP doc. dr. Peter Glasnović. “Odkritje in opis novega rastlinskega rodu predstavlja eno največjih, če ne največje, odkritij v zadnjih 200 letih raziskovanja raznolikosti in evolucije rastlin. Poseben pomen ima tudi dejstvo, da gre za rastlino iz družine ustnatic, ki je zaradi svojih zdravilnih lastnosti in vsestranske uporabe ena najbolje raziskanih rastlinskih družin,” so zapisali na Univerzi na Primorskem. Dokaze o rastlini so shranili v herbarij Prirodoslovnega muzeja na Reki, rastlina je shranjena tudi v herbariju Univerze na Primorskem. | |
|
| Zbiranje podatkov o tujerodnih ploskih črvih | |
| Na Univerzi na Primorskem so začeli iniciativo občanske znanosti, s katero želijo dobiti čim več podatkov o tujerodnih invazivnih ploskih črvih v Sloveniji. Skoraj edini podatki o teh malo poznanih živalih prihajajo z Goriškega. Raziskovalci bodo veseli novih informacij. Kot pravijo, se tujerodni ploski črvi najraje zadržujejo pod lončnicami in vrtnarskim materialom. Kopenski ploski črvi, ki jih iščejo raziskovalci Univerze na Primorskem, sodijo v skupino vrtinčarjev. Te živali pri nas niso domorodne, a so vse bolj pogoste. | |
|
| Skupna novinarska konferenca na UL FF | |
| V četrtek, 13. marca bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekala skupna novinarska konferenca Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, SAZU, ZRC SAZU in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, na kateri bodo predstavili pripombe in komentarje k predlogu zakona o varovanju kulturne dediščine | |
|
| Arhitekturne vizije Trojiškega jezera | |
| V domu kulture pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so postavili na ogled arhitekturne vizije o premišljenih posegih v občutljivo krajinsko okolje Trojiškega jezera in širšega območja obcine Pri tem so poudarili povezavo med arhitekturo, naravo in lokalnim prebivalstvom. Razstavljeni projekti so plod dela študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki so nastali pri rednem predmetu pod mentorstvom izr. prof. Mojce Gregorski in asist. Matevža Zalarja ter mednarodne delavnice pod vodstvom gostujočega španskega arhitekta Carlesa Enricha. | |
|
| Barka 2 bo nova luška upravna stavba | |
| Luka Koper bi naslednje leto rada nadaljevala gradnjo svoje nove upravne stavbe, ki so jo začeli graditi leta 2007 v času uprave Roberta Časarja, zaradi svetovne gospodarske krize pa so projekt ustavili v začetku leta 2010 v času uprave Gregorja Veselka. Že v začetku leta 2010 je Luka Koper objavila ponudbo za prodajo objekta. Zanj se je zanimala tako Univerza na Primorskem kot tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki je iskalo nove prostore policijske uprave Koper, vendar do prodaje (na srečo) ni prišlo. | |
|