Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 12.03.2025
12.03.2025
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Predstavitve kandidatov za rektorja UL | |
| Na ljubljanski univerzi so se danes začele javne predstavitve treh kandidatov za rektorske volitve za mandatno obdobje 2025 do 2029. Svoj program in vizijo vodenja univerze so na pravni fakulteti predstavili Gregor Majdič, Irena Mlinarič-Raščan in Metka Tekavčič. Vsi izpostavljajo pomen avtonomije, internacionalizacije in skrb za študente. Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki so ga predlagali na veterinarski fakulteti, verjame, da so z ekipo v preteklih štirih letih naredili pomembne premike v smeri še odličnejše in mednarodno uveljavljene univerze, ki skrbi za celotno akademsko skupnost. Prepričan je, da je univerza po zaslugi vseh, ki delajo ali študirajo na fakultetah in akademijah, postala odlična in priznana univerza, ki v naslednjih štirih letih potrebuje stabilnost vodenja za polno implementacijo vseh uvedenih sprememb. "Zato sem se po temeljitem premisleku odločil, da kandidiram za še en mandat, da uvedene spremembe utrdimo," je dejal. Predstavitve bodo potekale še v sredo na fakulteti za družbene vede, v ponedeljek na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter v sredo, 19. marca na rektoratu univerze. | |
|
|
|
|
| Slovenija uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik | |
| Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu skupnega podjetja EuroHPC za pridobitev visoko zmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence. Pri tem je dosegla najvišje število točk med prijavitelji. "S tem smo si zagotovili močno vlogo v evropski pobudi za razvoj superračunalništva," so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Z uspehom na razpisu se je Slovenija postavila med vodilne države pri vzpostavitvi visokozmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence, so v sporočilu za javnost zapisali na Ukomu. Prijavo na razpis skupnega podjetja EuroHPC za pridobitev visoko zmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence je s podporo ministrstva za digitalno preobrazbo oddal Institut informacijske znanosti (Izum) s sedežem v Mariboru v imenu konzorcija organizacij, ki ga sestavljajo še Institut Jožef Stefan, Arnes, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Tehnološki park Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije. Vrednost projekta je 150 milijonov evrov, od tega je do 75 milijonov evrov predvidenega sofinanciranja EU. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Razvoj GaMS | |
| Komercialnim modelom ne zaupajo oziroma je njihova uporaba zaradi občutljivosti podatkov v državni upravi, sodstvu, zdravstvu in nekaterih podjetjih celo nemogoča, je za Svet24 povedal profesor ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI UL) Marko Robnik Šikonja FRI UL v sodelovanju s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani v projektu PoVeJMo razvija slovenski jezikovni model, ki bo brezplačen in ga bo mogoče uporabljati tudi lokalno – na lastnem strežniku. "Tako občutljivi podatki ne gredo iz varnega in zaščitenega okolja," je poudaril Robnik Šikonja. Največji komercialni modeli, kot sta ChatGPT in Gemini, niso bili učeni na dovolj slovenskih besedilih, zato slovenščino obvladajo slabše. Še šibkejši v slovenščini so prostodostopni modeli, kot so Llama, Mistral, DeepSeek in Gamma, navaja Robnik Šikonja. Zato nameravajo razviti več generativnih modelov slovenščine (GaMS), ki bodo popolnoma brezplačni in primerni za integracijo v medicini, industriji ter kot novi jezikovni viri za pisni in govorni slovenski jezik. Po oceni centra bo to spodbudilo nadaljnji razvoj in konkurenčnost orodij ter storitev v slovenščini. Ljubljanska univerza že razvija alternativo ChatGPT v slovenščini, ki si jo bo mogoče namestiti na osebni računalnik. Včeraj napovedan nov superračunalnik bo njen razvoj le še pospešil. | |
|
| Letalska nesreča na Veliki planini | |
| Iskalna akcija na Veliki planini, kjer je v ponedeljek strmoglavilo manjše letalo, se nadaljuje. Policisti še ne morejo potrditi neuradne informacije, po kateri naj bi reševalci v koči fakultete za strojništvo na Veliki planini našli truplo pilota. Potrdili so, da je večji del letala v objektu in da se v njem nahaja oseba, katere identitete pa ni mogoče potrditi. Medtem je Fakulteta za strojništvo sporočila, da uradnega obvestila o trku letala v njihovo kočo niso prejeli, iz posnetkov v medijih pa sklepajo, da gre za njihov objekt. “Za oceno škode na objektu je potrebna cenitev,” so dodali. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| GNSS in študijsko sodelovanje na UL | |
| Tehnologija globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) kot glavnega instrumenta za določanje položaja in merjenje časa se nenehno tehnološko razvija. Na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani sledimo razvoju signalov, posodabljanju satelitov in uporabi načinov upravljanja satelitskih sistemov. Med usposabljanjem za mikrodokazila se učeči osredotoča na specifičen niz znanj in učnih izidov, do katerih je mogoče priti v kratkem časovnem obdobju, medtem ko pridobitev makrodokazila oz. diplome zahteva dolgo in poglobljeno dobo celovitega študija. Članice Univerze v Ljubljani usposabljajo za mikrodokazila v okviru projekta Univerze v Ljubljani za trajnostni razvoj, s čimer bodo tudi po izteku projekta dopolnjevala že vzpostavljene oblike vseživljenjskega učenja. Učni program mikrodokazila z naslovom Pozicioniranje, navigacija in prenos časa v digitalni družbi po Modulu C je namenjen zapolnitvi vrzeli v poznavanju sodobnih GNSS sistemov, s poudarkom na zaznavanju in ovrednotenju motenj obstoječih in novih prizemeljskih mobilnih omrežij. Modul C izvajamo za zaposlene v pomorstvu in priobalnih dejavnostih, modul A je osredotočen na področje geodetske, modul B pa na elektro-inženirske stroke. Glavni izvajalec Modula A je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Modula B Fakulteta za elektrotehniko, Modula C pa Fakulteta za pomorstvo in promet, vse tri fakultete so članice Univerze v Ljubljani. | |
|
| Odziv UL FSD | |
| Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani ostro obsojamo izjave državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade, pristojne za odnose z državnim zborom, objavljene v časopisu Dnevnik pod zgornjim naslovom 28. 2. 2025 izpod peresa novinarja Mihe K. Turka. V njeni korespondenci z ministrstvom za solidarno prihodnost smo lahko razbrali širjenje predsodkov o ljudeh s težavami z duševnim zdravjem, ki naj bi bili potencialno nevarni. To mnenje je žal še vedno prisotno v javnosti, kljub statistikam, ki dokazujejo, da ljudje z ovirami in ljudje s težavami z duševnim zdravjem niso nič pogosteje storilci nasilnih kaznivih dejanj od ostalih državljanov. Precej pogosteje pa so žrtve nasilja, tudi institucionalnega. | |
|
|
| Nonstop Food | |
| Skupina študentov živilstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je že pred časom tuhtala, kako bi lahko uporabili surovine, ki jih zavržemo v agroživilski industriji. Posebej jih je vznemirjal stranski produkt proizvodnje piva - pivske tropine. Tako so sčasoma nastali krekerji, grisini, mešanice za kruh, palačinke in pico, testenine... »Vsega po malem,« je vsebino projektnega studia Nonstop Food predstavila članica ekipe Eva Mustafa. Osnova njihovega zagonskega podjetja niso le tropine, ampak si želijo ustvariti sistem, ki bi združeval proizvajalce, ki jim ostajajo ti stranski produkti (poleg omenjenih tudi vinske, oljčne tropine, kavne usedline ...), in uporabnike, kot so pekarne, restavracije, specializirane trgovine ... A da bi jim stransko surovino približali, so morali prej ustvariti končne izdelke. V Rogu, kjer bodo delovali do pomladi 2026, jim je zelo prav prišel tamkajšnji kuharski lab, ki ima vse, kar so potrebovali za razvoj prototipnih izdelkov, predvsem pa so dobili pisarno. | |
|
| Unesco katedra na UP | |
| Na Univerzi na Primorskem (UP) od novembra 2021, ko je bila uradno podpisana pogodba med UP in Unesco sedežem v Parizu, deluje Unesco katedra za interpretacijo in izobraževanja za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini. Ustanovljena je bila kot prva katedra s področja humanistike in dediščine v Sloveniji in prva na Univerzi na Primorskem. Katedra deluje v partnerstvu s Parkom Škocjanske jame, prvo Unescovo destinacijo v Sloveniji. Nosilni instituciji Unesco katedre, UP FHŠ in Park Škocjanske jame (PŠJ), se dopolnjujeta s svojimi bogatimi izkušnjami v povezovanju različnih dediščinskih razprav in pristopov. PŠJ izhaja iz varstva naravnih vrednot in naravne dediščine, kiji dodaja kulturno komponento, UP FHŠ izhaja iz posvečanja kulturni dediščini, ki jo raziskuje celostno, vključujoč tudi razsežnosti varstva narave. V katedri UP FHŠ nastopa kot izobraževalna in raziskovalna ustanova na področju dediščine, z interdisciplinarnim povezovanjem arheologije, antropologije, umetnostne zgodovine, zgodovine, geografije, konservatorstva, muzeologije, dediščinskega turizma, medkulturnih študijev in upravljanja dediščine. Cilji katedre se dopolnjujejo s cilji in raziskavami UP programske skupine Dediščina na FHŠ. | |
|
| Znanstvena radovednost na UNG | |
| Na nedavnem sestavku na temo raziskovalnih aktivnosti Univerze v Novi Gorici (UNG) smo se dotaknili področja novih materialov ter raziskav na področju varovanja okolja. Pri tem pa se znanstvena radovednost sodelavcev univerze ne zaključi. Astrofiziki Centra za astrofiziko in kozmologijo UNG, največje astrofizikalne skupine v Sloveniji, sodelujejo v interdisciplinarnih mednarodnih skupinah, potrebnih za sestavo in upravljanje s sodobnimi očmi astronomije. V Raziskovalnem centru za humanistiko se raziskovalke in raziskovalci med drugim posvečajo študiju intimnosti v literaturi. Raziskovalci Poslovno tehniške fakultete so v sodelovanju z japonsko Univerzo v Saitami in univerzitetnim rehabilitacijskim centrom Soča razvili haptično vodenje kooperativnega robota in ga postavili v klinično okolje. Haptična tehnologija označuje metode, kjer se izkorišča povratna informacija na osnovi zaznavanja z dotikom. Omenjena področja predstavljajo le del razvejanih aktivnosti znanstvenic in znanstvenikov na UNG. Že iz zapisanega si je moč predstaviti široko paleto področij naravoslovja, humanistike in tehnike, ki so doma na univerzi. S tem sodelavke in sodelavci dokazujemo, da je naša ustanova res tisto, kar v svetu imenujejo raziskovalna univerza. | |
|