Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 13.03.2025
13.03.2025
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Predstavitve kandidatov za rektorja UL | |
| Svoj program in vizijo vodenja univerze so na pravni fakulteti predstavili Gregor Majdič, Irena Mlinarič-Raščan in Metka Tekavčič. Vsi izpostavljajo pomen avtonomije, internacionalizacije in skrb za študente. »Odločitev, da sprejmem kandidaturo za rektorico univerze, temelji na dolgoletnem spremljanju njenega delovanja v domačem in globalnem družbenem okolju ter naraščajočim razkorakom med vlogo, ki jo mora imeti v družbi, in to, ki jo dejansko ima,« je svojo predstavitev začela Metka Tekavčič z ekonomske fakultete. Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki so ga predlagali na veterinarski fakulteti, verjame, da so z ekipo v preteklih štirih letih naredili pomembne premike v smeri še odličnejše in mednarodno uveljavljene univerze, ki skrbi za celotno akademsko skupnost. Prepričan je, da je univerza po zaslugi vseh, ki delajo ali študirajo na fakultetah in akademijah, postala odlična in priznana univerza, ki v naslednjih štirih letih potrebuje stabilnost vodenja za polno implementacijo vseh uvedenih sprememb. Irena Mlinarič-Raščan s fakultete za farmacijo verjame, da je institucionalna avtonomija pogoj za dolgoročen razvoj in konkurenčnost univerze, ki jo »krepimo v proaktivnem delovanju in konstruktivnem dialogu s sooblikovalci družbene krajine«. Kot rektorica se bo zavzemala za etičnost in enake možnosti za vse, spoštljiv odnos med sodelavci in študenti ter krepila njihovo pripadnost ljubljanski univerzi. | |
|
| Slovenski superračunalnik uspešen skupaj s še petimi projekti | |
| Evropska komisija je objavila rezultate drugega roka razpisa za postavitev tovarn umetne inteligence, za katerega se že ve, da je bil uspešen tudi za Slovenijo, ki bo iz proračuna EU prejela 67,5 milijona evrov. Prej izbranim sedmim lokacijam se poleg Slovenije pridružujejo še Avstrija, Bolgarija, Francija, Nemčija in Poljska, so sporočili. Slovenski superračunalnik bo Institut informacijskih znanosti Maribor v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in Arnesom namestil v novem računalniškem centru, ki ga bo Arnes zgradil na območju Dravskih elektrarn v Mariboru. Pri vzpostavitvi tovarne umetne inteligence sodelujejo še Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana. Z brezhibnim povezovanjem nacionalnih in evropskih pobud za umetno inteligenco bo slovenski superračunalnik odločilno prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evropi, so še sporočili iz EuroHPC. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
| Na GZS izpostavljajo pomen superračunalnika za slovensko gospodarstvo | |
| Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo uspešno prijavo Slovenije na razpis za ustanovitev tovarn umetne inteligence v EU. Gre za strateški projekt, ki bo pomembno okrepil tehnološko moč države ter prispeval h konkurenčnosti in digitalni preobrazbi slovenskega gospodarstva, so sporočili. Slovenska tovarna umetne inteligence vključuje superračunalnik, prilagojen za umetno inteligenco. Institut informacijskih znanosti Maribor ga bo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in Arnesom namestil v novem računalniškem centru v Mariboru. Pri projektu sodelujejo še Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, GZS in Tehnološki park Ljubljana. | |
|
| Napoved današnjih dogodkov | |
| Na UL FF bo potekala skupna novinarska konferenca Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, SAZU, ZRC SAZU in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, na kateri bodo predstavili pripombe in komentarje k predlogu zakona o varovanju kulturne dediščine. Na Onkološkem inštitutu bo potekala novinarska konferenca Društva onkoloških bolnikov Slovenije, na kateri bodo predstavili vseslovenski projekt Gibanje na recept, sodelovali bodo predsednica društva onkoloških bolnikov Ana Žličar, prodekan fakultete za šport Vedran Hadžić, specialistka onkologije z radioterapijo Jasna But Hadžić, specialist medicine dela, prometa in športa Matej Kokalj Kokot, specialistka družinske medicine Mateja Kokalj Kokot ter novinar in voditelj RTV Slovenija Igor E. Bergant. Na Fakulteti za strojništvo bo potekala predstavitev tekmovalnega letala slovenske ekipe Edvard Rusjan Team, s katerim se bodo pomerili na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly 2025, ki bo od 10. do 13. 4. v Tucsonu v Arizoni. | |
|
| Predavanje Philippa W. Stockhammerja na UL FF | |
| Na ljubljanski filozofski fakulteti je v torek potekalo predavanje raziskovalca in prejemnika dveh ERC projektov Philippa W. Stockhammerja. Predstavil je rezultate raziskave mikroregije doline reke Lech, ki je razkrila presenetljivo visoko mobilnosti žensk v bronasti dobi. Izpostavil je tudi pomen sodobnih praks komuniciranja znanosti. Stockhammer je v Slovenijo prišel v okviru projekta, ki bo raziskoval, kako so se človeške skupnosti v preteklosti prilagajale različnim okoljskim in družbenim izzivom - od globalnih podnebnih sprememb, izbruhov kužnih bolezni, do lokalnih pojavov, kot so poplave, plazovi in spreminjanje rek. Preučeval bo tudi vpliv migracij, vojaških spopadov ter drugih družbenih sprememb, pri čemer bo analiziral mehanizme odpornosti in prilagajanja skupnosti skozi čas. Projekt povezuje štiri fakultete Univerze v Ljubljani - Filozofsko fakulteto, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniško fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto - ter številne ugledne domače in tuje partnerske institucije, kot so ZRC SAZU, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Inštitut Max Planck in druge. Predavanje je bilo del letošnjih dogodkov ob Letu dediščine. | |
|
| Center za tehnologije genske in celične terapije predvidoma zgrajen do konca leta 2027 | |
| Novi prostori Centra za tehnologije genske in celične terapije bodo predvidoma zgrajeni do konca leta 2027, povsem pa naj bi zaživeli do konca leta 2029, je ob obisku premierja Roberta Goloba na Kemijskem inštitutu dejala vodja centra Mojca Benčina. Golob verjame, da bo inštitut z novim centrom zadržal vodilno vlogo na področju genskih raziskav. Center bo umeščen na območje Kemijskega inštituta v Ljubljani. Novi prostori bodo namenjeni tudi inštitutu, in sicer bo vanje umeščen laboratorij za elektrokatalizo in laboratoriji za mlade raziskovalce. Prva faza gradnje se bo začela v drugi polovici leta. Takrat bodo porušili staro stavbo nekadnje fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, nato bodo začeli gradnjo. Skupna vrednost projekta znaša 30 milijonov evrov. Pol bo prispevala Evropska unija, pol pa ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pri projektu sodelujejo tudi številne tuje ustanove: Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL), Univerzitetni medicinski center Utrecht, Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu in Tehnična Univerza Dresden. | |
|
|
|
|
|
|
| Krvodajalske akcije so v Mariboru | |
| Spomladanske in jesenske krvodajalske akcije so v Mariboru v dveh desetletjih že prerasle v plemenito tradicijo. Pripravlja jih Študentski svet Univerze v Mariboru. NOMI HRAST (prorektorica za študentska vprašanja na Univerzi v Mariboru): "Ponosni smo, da smo v zadnjih petih letih število krvodajalcev od koronskega časa povečali za kar 70 %, in to ni le statistika, to je tudi podatek, ki nam pove, da vsako leto več ljudi se odloči zavestno, da bo darovalo kri." ZDRAVKO KAČIČ (rektor Univerze v Mariboru): "Pred kratkim smo tudi podpisali sporazum z Rdečim križem Slovenije, območnim združenjem Maribor in se pisno zavezali k sodelovanju tako na področjih krvodajalstva in usposabljanju iz Prve pomoči ter še na več drugih področjih prostovoljnosti in humanitarnosti." Ob jubilejnem letu bodo v maju na rektoratu pripravili še krvodajalsko akcijo za zaposlene na mariborski univerzi. | |
|
| Reševanje prostorske stiske Onkološkega inštituta | |
| UKC Ljubljana bodo tudi v prihodnje razvijali na lokaciji, kjer že deluje. Selitve torej ne bo, glede na zadnje napovedi pa je mogoče, da se bo največja bolnišnica v prihodnje širila čez cesto. Pogoj za to bi bila gradnja novega Onkološkega inštituta. Na Onkološkem inštitutu, ki že dolgo poka po šivih, so javnost nedavno obvestili o trenutnih načrtih za reševanje prostorskih težav. Na uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu so odobrili 4,8 milijona evrov za pričetek postopkov nadgradnje stavbe H in novogradnje stavbe R. »Investicija predstavlja srednjeročno reševanje prostorske stiske Onkološkega inštituta,« so zapisali v bolnišnici in izpostavili, da gre za pomemben korak naprej. | |
|
|