Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 17.03.2025
17.03.2025
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Finančna sredstva za UL | |
| Univerza v Ljubljani ima zaradi prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju približno 25.000.000 EUR nepredvidenih stroškov s plačami zaposlenih. Želijo si, da bi ta primanjkljaj pokrilo ministrstvo za visoko šolstvo, izobraževanje in inovacije, a to trdi, da težava tiči v razdeljevanju sredstev univerze članicam. | |
|
| Volitve rektorja UL | |
| Na Univerzi v Ljubljani bodo na volitvah 2. aprila zaposleni pedagogi in strokovni delavci ter študenti lahko izbirali med tremi kandidati in odločili, kdo bo zasedel rektorski stolček v mandatnem obdobju 2025-2029. Prvo mesto na glasovnici si je izžrebala kandidatka prof. dr. Metka Tekavčič, ki jo predlaga Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Na drugem mestu glasovalnega lističa je ob žrebu pristala prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, ki jo predlaga Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani. Zadnje mesto na glasovnici je po žrebu pripadlo prof. dr. Gregorju Majdiču, ki ga je predlagala Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani."Od rektorice ali rektorja, kdorkoli že bo, pričakujem vzdrževanje vsaj take ravni socialnega dialoga, kot je bila v zadnjih mandatih," pred prihajajočimi volitvami pravi predsednik visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Kovačič. Kar nekaj nalog čaka vodjo univerze, je prepričan sogovornik, z najbolj urgentno pa se bo moral soočiti aktualni rektor še v tem mandatu: zagotoviti dodatni denar za plačne dvige v tem letu. Iz sindikata bodo v naslednjih dneh vsem trem, ki kandidirajo za vodenje univerze, poslali vprašanja o temah, "ki se nam zdijo strateško pomembne za interese zaposlenih". | |
|
| Pogovor z dr. Sabino Žnidaršič | |
| Z dr. Sabino Žnidaršič, svetovalko v Vpisni službi Univerze v Ljubljani, doktorico zgodovine in raziskovalko ter spremljevalko sodobnega trga dela, smo med drugim govorili tudi o tem, kakšni so trendi pri vpisu na fakultete, študijske programe, ki odpirajo pot v učiteljske poklice, kakšni izzivi so pred izobraževalnim sistemom v Sloveniji ter o tem, kakšne kompetence bomo potrebovali za uspešno kotiranje na trgu dela v prihodnosti. »Podobno kot že zadnjih nekaj deset let se za študij odloča več deklet kot fantov, razmerje je približno 60:40. Posebej izrazito dekleta prevladujejo, na primer, na Fakulteti za socialno delo, kjer jih je desetkrat več kot fantov, na Pedagoški fakulteti jih je devetkrat več, na Zdravstveni šestkrat. Dekleta prevladujejo tudi na Fakulteti za družbene vede, na Fakulteti za arhitekturo, na Filozofski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo. Vendar se področja zanimanja in izbire za dekleta v zadnjem desetletju opazno dopolnjujejo; še posebej je to opazno na magistrski stopnji študija. Tako se povečuje delež deklet na Fakulteti za matematiko in fiziko, predvsem na področju Finančne matematike, na Fakulteti za elektrotehniko, na primer, na magistrskem interdisciplinarnem študijskem programu Uporabna statistika, v katerem sodelujejo poleg Fakultete za elektrotehniko še Biotehnična fakulteta, Fakultete za družbene vede, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Medicinska fakulteta. Počasi se dviguje tudi delež deklet na Fakulteti za računalništvo. Na Fakulteti za šport sicer prevladujejo fantje, le na programu kineziologije, ki naj bi bil vstopno bolj zahteven, prevladujejo dekleta.« | |
|
| Raba angleščine v akademskem prostoru | |
| Pred nekaj tedni je rektorat Univerze v Ljubljani pozval domače študente k izpolnitvi ankete o rabi jezika v akademskem prostoru. Izjave, kot so, »dobro bi bilo, če bi se visokošolski pedagoški proces v Sloveniji v prihodnosti izvajal v angleškem jeziku«, in »pedagoško delo na slovenskih univerzah bi moralo vedno potekati v angleščini«, ki smo jih v anketi morali ovrednotiti na lestvici od »sploh se ne strinjam« do »popolnoma se strinjam«, sicer niso nujno odraz načrtov Univerze v Ljubljani, se mi pa kljub temu zdijo povsem neprimerne. Bojim se, da marsikdo izmed študentov in profesorjev ni zaznal, kako nevarna so spogledovanja s takšnimi idejami, in menim, da je na omenjeno anketo treba opozoriti čim več ljudi. Ne vem, kakšni so načrti glede sprememb v rabi jezika na Univerzi v Ljubljani, ampak si težko predstavljam, da profesorji s pomanjkljivim znanjem angleščine svoje študente lahko naučijo česarkoli drugega kot svojih napak. | |
|
|
| Projekt MATERS | |
| Philipp W. Stockhammer, ki je Ljubljano obiskal v sklopu projekta MATERS in Leta dediščine FF, le-to organizira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, je profesor na Univerzi Ludwiga-Maximilian v Münchnu in sodirektor Max Planck-Harvard raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja pri Max Planck Inštitutu za evolucijsko antropologijo v Leipzigu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je imel dve predavanji, in sicer na temo Družina in migracije v bronastodobni Grčiji: nova arheogenetska dognanja ter Od laboratorija do aplikacije: Novi pristopi k analizam in komunikaciji arheološke dediščine. V Slovenijo prišel v okviru projekta MATRES (Materialna odpornost v času okoljskih in družbenih sprememb), ki bo z interdisciplinarnim in inovativnim pristopom med drugim raziskoval, kako so se človeške skupnosti v preteklosti prilagajale različnim okoljskim in družbenim izzivom – od svetovnih podnebnih sprememb, izbruhov kužnih bolezni do lokalnih pojavov, kot so poplave, plazovi in spreminjanje rek. Projekt preučuje tudi vpliv migracij, vojaških spopadov ter drugih družbenih sprememb, pri čemer analizira mehanizme odpornost in prilagajanja skupnosti skozi čas. Projekt povezuje štiri fakultete Univerze v Ljubljani – Filozofsko fakulteto, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniško fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto – ter številne ugledne domače in tuje partnerske institucije, kot so ZRC SAZU, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Inštitut Max Planck in Vrije Universiteit v Bruslju in mnogo drugih. | |
|
|
| Nov superračunalnik | |
| Slovenija bo v Mariboru postavila še drugi superračunalnik, potem ko je leta 2021 tam zaživel HPC Vega, saj je bila država uspešna na evropskem razpisu skupnega podjetja EuroHPC za pridobivanje sredstev za superračunalnik (HPC) s tovarno umetne inteligence (UI). Projekt je vreden do 150 milijonov evrov. Bistvena značilnost novega superračunalnika je, da bo v celoti prilagojen storitvam in rešitvam UI. Po načrtih bo začel delovati v začetku leta 2027, do takrat bo deloval vega. Novi superračunalnik bo Institut za informacijske znanosti (Izum) v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan (IJS) in Arnesom namestil v novem podatkovnem centru, ki ga bo Arnes zgradil na območju Dravskih elektrarn v Mariboru. V projektu slovenske tovarne UI sodelujejo kot partnerji IJS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Izum, Arnes, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana. O superračunalnikih je v intervjuju spregovoril Aleš Bošnjak, direktor Izuma. | |
|
|
| Svetovni dan matematike in števila pi | |
| Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so s tekmovanjem v recitiranju decimalk števila pi obeležili svetovni dan matematike in dan števila pi. Na zmagovalni oder je stopil 17-letni Vid Goršek, ki je zrecitiral 5111 decimalk. Predsednik študentskega sveta fakultete za matematiko in fiziko Žan Luka Kolarič je današnji dogodek označil za izjemno pomembnega, saj ne samo mladim, temveč celotni populaciji vzbuja zanimanje za matematiko. "Želimo poudariti, da pri njej ne gre zgolj za številke, ampak tudi za užitek," je poudaril. Še posebej ga je veselilo, da so se letos pomerili tekmovalci v starostnem razponu od osem do 80 let. Na fakulteti so svetovni dan matematike in dan števila pi obeležili tudi s tekmovanjem v peki pit. Za obiskovalce so pripravili tudi poljudnoznanstvena predavanja s področij matematike in astrofizike, izvajali pa so še zanimive fizikalne poskuse. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Znanost v primežu tehnoideologije | |
| »Ob vse večji tehnologizaciji družbe in vse večji specializaciji znanosti dobivajo humanistične znanosti predznak nepotrebnega dinozavra, ki je v današnjem svetu nekonkurenčen. Ne da bi objokovali izgubljeni humanizem in kritizirali tehnološki razvoj, mora znanost iznajti mehanizme lastne kritike,« razmišlja filozofinja in raziskovalka dr. Bara Kolenc. Prejšnji teden je v okviru 45. dnevov Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete UL v avli fakultete organizirala in vodila okroglo mizo z naslovom Znanost versus tehnoideologija. Gostje – filozof in pisatelj dr. Mirt Komel, fizikalni oceanograf, doktor fizike in filozofije dr. Matjaž Ličer ter filozof tehnologije dr. Aleš Mendiževec – so z različnih perspektiv osvetlili vprašanje odnosa med znanstveno raziskovalno dejavnostjo in prevladujočimi interesi tehnoloških korporacij. Razpravljali so o tem, kako je znanost vse bolj podrejena tehnoideologiji, ki jo poganjata predvsem profitabilnost in konkurenčnost, kar se odraža tudi v prerazporeditvi raziskovalnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni. | |
|
|
| Predstavitev dela CJVT UL | |
| V četrtek, 20. marca bo potekala javna predstavitev dela Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. | |
|
|
| Brezplačna zobozdravstvena oskrba na UM MF | |
| Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru uvaja brezplačno zobozdravstveno oskrbo za vse prebivalce severovzhodne Slovenije v svojem Centru za dentalno medicino, ki deluje v neposredni bližini same fakultete, na Magdalenskem trgu 5. Na tem naslovu imajo študentje dentalne medicine prostore za praktično usposabljanje, ki je pomemben del tega šestletnega študija za bodoče zobozdravnike. Med drugim sta tam tudi na novo urejena klinična uvajalnica s stomatološkimi stoli in prostor za kirurške intervencije, kjer je s tem semestrom praktično usposabljanje začelo 13 študentov četrtega letnika dentalne medicine. Pacienti so za zdaj v glavnem njihovi sorodniki in prijatelji, vodstvo fakultete pa na obravnavo vabi vse, ki potrebujejo zobozdravstveno oskrbo ali do nje težje dostopajo. "Glede na znatna vlaganja družbe v našo ustanovo je vsekakor naša moralna dolžnost, da tej družbi čim več vrnemo," je ob tem dejal Iztok Takač, dekan medicinske fakultete. | |
|
| SpaceX v vesolje izstrelil minisatelite s slovenskim odtisom | |
| V vesolje je bila danes zjutraj po srednjeevropskem času izstreljena Konstelacija minisatelitov Hermes Pathfinder, pri razvoju katere so sodelovali Univerza v Novi Gorici in slovenski podjetji SkyLabs in Aalta lab. Sateliti bodo spremljali nebo in zaznavali dogodke, kot so izbruhi sevanja gama, ter sporočila o njih pošiljali na Zemljo. Šest miniaturnih satelitov CubeSat konstelacije Hermes bodo čez približno teden dni razporedili v orbito na višini 500 do 520 kilometrov, pri čemer bodo iz plovila sprostili po enega na dan, so v sporočilu za javnost pojasnili v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Večino stroškov misije krije italijanska vesoljska agencija ASI, k njej pa prispeva tudi mednarodna skupnost. Tri od šestih satelitskih enot so razvili v okviru projekta Hermes-SP, ki je bil del programa Obzorje 2020. V okviru tega projekta sta poleg Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici sodelovali še podjetji SkyLabs iz Maribora in Aalta lab iz Solkana. | |
|
|
|
|
|
|
| Odpoved Frideriku Klampferju na UM FF | |
| Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru se razburjenje zaradi prekinitve delovnega razmerja dolgoletnemu sodelavcu, izrednemu profesorju in enemu najvidnejših mariborskih izobražencev na področju humanistike Frideriku Klampferju ni pomirilo. Nasprotovanje potezi vodstva fakultete in univerze, ki sta priznanega filozofa odpustili po hitrem postopku in prek detektiva, se je nadaljevalo, ko je rektor Zdravko Kačič obiskal dekana Darka Friša, študentje in zaposleni pa so z napisi podpore profesorju znova prelepili fakulteto, pred njo pa izobesili transparente, smo spremljali v Večeru. Zadeva Klampfer je razdelila fakulteto. Tehnični, birokratski pristop, ki sta ga ubrala dekan Darko Friš in rektor Zdravko Kačič, je vsekakor poveden, sploh ker profesor, ki je eden redkih, ki je kdaj tudi kritično pogledal na univerzo in mesto z njo, priznal, da je za godljo v veliki meri kriv sam. Pravzaprav sploh zato, pa tudi zaradi načina izvedbe, je težko verjeti, da je bilo vodstvo fakultete pri tej odločitvi postavljeno pred dejstvo in zatorej brez možnosti izbire. Tudi tehnično gledano ne. | |
|
| Nova oprema za Center za raziskave vina na UNG | |
| Center za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici je v okviru čezmejnega projekta eno satira pridobil novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Olfaktometer omogoča spremljanje nosne zaznave posameznih vonjav vinu in pomembno prispeva k prepoznavanju edinstvenosti njegovih aromatičnih lastnosti. Vrednost naprave je 48.000 EUR. Za zdaj je olfaktometer namenjen izobraževanju in raziskavam, v prihodnje pa bo tudi širše uporaben, napoveduje vodja centra za raziskave vina Melita Sternad Lemut. | |
|
|
| Teden UP | |
| Začetek Tedna Univerze na Primorskem s promocijo doktorjev znanosti primorske univerze. | |
|
| Daljnogledi DOS | |
| Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo priznanja za leto 2024 za mlade oblikovalce, imenovana daljnogledi DOS, ki so šla v roke študentov oblikovanja tekstilij, Kristi Komel, Teje Duhani, Trine Razboršek ter Sare Šmid in Jake Podgorška. Študenti prvega in tretjega letnika oblikovanja tekstilij na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti so bili nagrajeni za razstavo Svobodni človek. Gre za izviren skupinski projekt študentov v sodelovanju s Čipkarsko šolo Idrija. Študentje so s pomočjo kreativnih posameznikov spoznavali kulturno izročilo Idrije in ga inovativno prenesli v poustvaritve tradicionalne idrijske čipke. Svobodni človek je dragocen podvig študentov, mentorjev in klekljaric, ki s tekstilnimi umetninami posega v živ spomenik rudarske dediščine, ga obuja in povezuje s sodobnostjo, piše v utemeljitvi. | |
|
| Razstavni projekt Barok v Sloveniji | |
| Razstavni projekt Barok v Sloveniji bo obiskovalcem omogočil vpogled v verske, družbene in umetniške tokove tistega časa ter razkril bogastvo kulturnih stikov in vplivov, ki so sooblikovali slovensko umetnost. Razstavni projekt je rezultat sodelovanja treh največjih državnih muzejev – Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – s posamezniki, zaposlenimi na izobraževalnih in raziskovalnih institucijah, kot so Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo UL in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Osrednji razstavi bosta potekali v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije, kjer bodo na ogled tudi predmeti iz drugih muzejev. | |
|
| Projekt Gibanje na recept | |
| Društvo onkoloških bolnikov je zagnalo projekt Gibanje na recept, s katerim želijo odrasle spodbuditi k vsaj 150 minutni aktivnosti na tedenski ravni, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Zelene recepte bodo razdelili družinskim zdravnikom, ki jih bodo delili naprej najbolj nedejavnim posameznikom. Vadba je najbolj učinkovito zdravilo, poudarja prodekan Fakultete za šport Vedran Hadžić. | |
|
| Številne pripombe na predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine | |
| Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine. Stroka ima na predlog, ki je bil v javni razpravi do konca januarja, številne pripombe. Hkrati ministrstvo poziva, da predlog zakona umakne, novo besedilo uskladi z vsemi ključnimi deležniki in ga ponovno da v javno razpravo. Pripombe k predlogu zakona so med drugim podali ljubljanska Filozofska fakulteta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter ZVKDS. | |
|
|
|
|
| Selitev Onkološkega inštituta | |
| Prostori, ki so bili tesni že ob vselitvi, so danes nenehen vir težav na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Začasna rešitev bo gradnja na zdajšnji lokaciji, a se akterji dogovarjajo tudi o novi bolnišnici na ljubljanskem obrobju. Morebitno gradnjo novega Onkološkega inštituta je ta teden, kot smo poročali, že omenil generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug. Klinični center, ki je prav tako utesnjen, bi se v tem primeru širil na zdajšnjo lokacijo Onkološkega inštituta. Spomnimo, da so se svarila o prostorski krizi pojavljala že vse od vselitve Onkološkega inštituta v trenutne prostore leta 2007. Gradnja dela bolnišnice, ki so ga takrat imenovali »novi«, se je začela že desetletje prej. Podobno kot druge večje investicije v zdravstvu so jo spremljali številni zastoji, zamude in zapleti. | |
|
|
|
| Sodelovanje podjetja Alpacem Cement z akademsko sfero | |
| V podjetju Alpacem Cement imajo strokovno znanje in izkušnje na področju mikrostrukture cementnega veziva, s katerim lahko pomembno prispevajo k razvoju trajnostnih rešitev v gradbeni industriji. Pri razvoju bolj specifičnih cementnih veziv za posebne aplikacije pa sodelujejo z različnimi raziskovalnimi ustanovami, kot je Zavod za gradbeništvo Slovenije, povezujejo se tudi s Fakulteto za gradbeništvo, Kemijskim inštitutom, Institutom Jožef Stefan, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in drugimi organizacijami v različnih razvojnih interdisciplinarnih projektih. | |
|
|
| Napredna rešitev Telekoma Slovenije | |
| Strokovnjaki Telekoma Slovenije so v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvili napredno rešitev, s katero NEO nudi samodejno ustvarjene podnapise. Sistem prepoznava izgovorjeno in s pomočjo umetne inteligence ustvari kakovostne podnapise. Podprti so slovenski podnapisi za slovensko govoreče programe in angleški podnapisi za angleško govoreče programe. Storitev je na voljo ob ogledu nazaj, v prihodnosti pa bo tudi pri TV v živo. | |
|
|
| Gradnja novih prostorov Kemijskega inštituta | |
| Kemijski inštitut načrtuje gradnjo novih prostorov, v katerih bo deloval Center za tehnologije genske in celične terapije in še nekaj drugih laboratorijev. Načrte so predstavili tudi predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je (skoraj preveč) navdušeno maketo objekta “slovesno otvoril”. Prva faza gradnje se bo začela v drugi polovici leta. Takrat bodo porušili staro stavbo nekdanje fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, nato bodo začeli gradnjo. Skupna vrednost projekta znaša 30 milijonov evrov. Pol bo prispevala Evropska unija, pol pa ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pri projektu sodelujejo tudi številne tuje ustanove: Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL), Univerzitetni medicinski center Utrecht, Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu in Tehnična univerza Dresden. | |
|
| Humanitarna medicinska odprava v Zambijo | |
| Študentom medicine in dentalne medicine na ljubljanski medicinski fakulteti se bo aprila uresničila dolgoletna želja - odšli bodo na humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo. V treh mesecih bodo prostovoljno pomagali v misijonski bolnišnici v vasi Nangoma, kjer bodo domačinom zagotavljali nujno zdravstveno oskrbo. Študenti se na takšne odprave začnejo pripravljati že mesece pred odhodom, del priprav pa je vključen tudi v študijski proces na fakulteti. Prodekan ljubljanske medicinske fakultete prof. dr.Tomaž Marš, dr. med., pojasnjuje, da so s prenovami programov uvedli tudi vsebine s področja globalnega zdravja, kjer se študenti seznanijo s pomenom globalnega zdravja za posameznika in družbo, globalnimi zdravstvenimi neenakostmi in izzivi ter mednarodno humanitarno pomočjo. »V 5. in 6. letniku pa lahko študenti izberejo tudi izbirni predmet Tropska in potovalna medicina nosilke doc. dr. Tadeje Kotar, dr. med., ki je eden najbolje organiziranih in najbolj priljubljenih izbirnih predmetov.« | |
|
|
| Podpora osnutku zakona o visokem šolstvu | |
| Ekonomsko-socialni svet (ESS) je včeraj že drugič obravnaval osnutek zakona o visokem šolstvu, ki med drugim spreminja financiranje visokega šolstva. Sindikati so tokratno različico zakona podprli, delodajalci pa so ji podporo odrekli. Zmotilo jih je, da za visokošolske učitelje ohranja izjemo pri evidentiranju delovnega časa. Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Mira Smrekarja bi parcialno urejanje delovnega časa vodilo k temu, da »se bo vsaka posamezna poklicna skupina bojevala za svoje pravice v ločenih zakonih, kar bo razvodenilo namen zakona o evidentiranju delovnega časa«. Drugi pomislek delodajalcev pa se je nanašal na peticijo študentov fakultete Doba, v kateri so poudarili, da predlagani zakon podaljšuje čas študija za izredne študente. Po Smrekarjevih navedbah skoraj 3000 študentov meni, da bi predvidena ureditev časovno prilagojenega študija, ki bo nadomestil izredni študij, »tistim, ki želijo študirati ob delu, imeti družine in si razdeliti obveznosti na daljši čas, prinesla več težav«. | |
|
|