Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 18.03.2025
18.03.2025
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| UL s pismom podpore | |
| Univerza v Ljubljani je srbskim študentom in študentkam in beograjski univerzi poslala pismo, v katerem je obsodila nasilje in izrazila podporo miroljubnim protestom. Vodstvo ljubljanske univerze je v pismu podpore z naslovom "Univerza v Ljubljani stoji z vami ", ki ga je naslovilo na partnersko Univerzo v Beogradu, obsodilo nasilje nad miroljubnimi protestnicami in protestniki v Beogradu in podprlo študenske proteste. " Drage študentke in študenti, profesorice in profesorji ter ostali člani akademske skupnosti, vodstvo Univerze v Ljubljani, prepričan pa sem, da tudi večina zaposlenih ter naših študentk in študentov, spremlja vaš boj in stoji z vami, " je zapisano v pismu, pod katerega je podpisan rektor Gregor Majdič. V pismu Majdič še spomni, da je Univerza v Ljubljani podporo študentskim protestom izrazila že januarja, ko so izpostavili pravico do izvajanja mirnih protestov in pozvali vse vpletene naj poskrbijo za umiritev situacije. " Ob nedopustnih pritiskih na vas, ki spremljajo množične demonstracije v Beogradu, se moramo oglasiti ponovno. Ostro obsojamo tovrstne pritiske in izrekamo vso podporo tudi našemu kolegu, rektorju Univerze v Beogradu, prof. dr. Vladanu Djokiću," so še zapisali. | |
|
| Novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti | |
| Novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti načelno pozdravljajo na univerzah, ker prinaša več pomembnih sprememb. Na ljubljanski univerzi so veseli dodatnih sredstev za raziskave in inovacije, kar bo po prepričanju rektorja Gregorja Majdiča prispevalo k hitrejšemu razvoju Slovenije. Na primorski univerzi so po besedah rektorice Klavdije Kutnar prepričani, da se s podrobnejšo ureditvijo financiranja inovacij odpirajo nove razvojne priložnosti tudi za njihovo univerzo. Na mariborski univerzi pa so kot spremembo, ki bi lahko imela negativni finančni učinek na posamezno institucijo, izpostavili širitev virov financiranja. Glede na višino pridobljenih sredstev preko izpostavljenih mehanizmov se bodo tako lahko tudi druga (projektna) evropska sredstva upoštevala pri virih financiranja, kar posredno lahko po mnenju rektorja Zdravka Kačiča zmanjšuje nacionalno udeležbo pri financiranju raziskav in inovacij. Za Visokošolski sindikat Slovenije je ključnega pomena implementacija zakona, ki jo bodo aktivno spremljali. Vsekakor pa bodo ministra za visoko šolstvo Igorja Papiča držali za besedo pri njegovi obljubi, da bo vlada v letošnjem letu, v primerjavi z lanskim letom, namenila 150 milijonov evrov več za znanstvenoraziskovalno dejavnost, so za STA sporočili iz sindikata. | |
|
|
| Težave univerz s financiranjem | |
| Univerze so se znašle v škripcih, saj še vedno nimajo podpisane pogodbe z državo o štiriletnem financiranju. To pomeni, da trenutno prejemajo denar v skladu z lansko mesečno porabo, stroški pa so se z novim letom zaradi več dejavnikov občutno povečali. Slovenske univerze so že 9 let financirane po sistemu štiriletnih pogodb. V preteklih dveh obdobjih težav ni bilo, saj so pogodbe podpisali v letu pred iztekom obdobja. Zdaj pa je zapletlo. Kljub temu, da so univerze lani pripravile in na ministrstvo za visoko šolstvo posredovale načrt izobraževalne dejavnosti in strateške cilje, ministrstvo pogodb še ni pripravilo. Zato so zapadli v sistem začasnega šestmesečnega financiranja. Zdaj delujejo "z višino sredstev v povprečju leta 2024, brez sredstev, ki pokrivajo aktivnosti razvojnega stebra financiranja, ki smo ga v načrtu izvajanja izobraževalne dejavnosti načrtovali in ga moramo v skladu s tem načrtom tudi že izvajati," je poudaril rektor mariborske univerze Zdravko Kačič. Ob tem postaja stanje vse bolj resno, tudi zaradi novega plačnega sistema. Strošek plač se je na letni ravni na mariborski Univerzi s plačno reformo povečal za približno 11 milijonov evrov. "Ocenjujemo, da bomo finančno zmogli še eno izplačilo plač, brez da bi ogrozili normalno poslovanje," je ocenil Kačič. Za pojasnila, zakaj je prišlo do zapleta in do kdaj naj bi ga rešili, se je Radio Slovenija obrnil na pristojno ministrstvo, vendar odgovora ni prejel. | |
|
|
|
|
| Prvi prijavni rok | |
| Na univerzah in višjih šolah danes zaključujejo prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2025/2026. Univerze so skupaj razpisale 20.442 vpisnih mest za prvi letnik, višje strokovne šole pa 12.086. Prijava je možna preko portala eVŠ. Vpisna mesta za študijsko leto 2025/2026 razpisuje pet javnih visokošolskih zavodov, in sicer univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, novomeška fakulteta za informacijske študije in novomeška visoka šola za upravljanje podeželja Grm ter 16 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo. Do 25. marca bo znano stanje prijav za vpis, od 24. junija do 8. julija pa sledijo preizkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti na visokošolskih zavodih. Sklepi o rezultatih prvega roka izbirnega postopka bodo najpozneje do 25. julija objavljeni na portalu eVŠ, vpis sprejetih pa bo na visokošolskih zavodih od 25. julija do najkasneje 14. avgusta, so zapisali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. | |
|
| Odpoved Frideriku Klampferju na UM FF | |
| Dr. Bojan Musil, redni profesor in predstojnik oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: V preteklih dneh smo bili zaposlene in zaposleni na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru deležni pojasnil vodstva fakultete in preko medijev tudi rektorata Univerze glede zapleta z našim profesorjem, ki je medijsko precej odmeval, po plakatih na hodnikih fakultete pa ga lahko poimenujemo primer Friderik K. V zadnjem sporočilu dekana fakultete, red. prof. dr. Darka Friša, nas ta usmerja, da je zgodba zaključena in naj se maksimalno posvetimo pedagoškemu procesu in raziskovalni dejavnosti. Moram priznati, da me vsi odgovori vodstva fakultete in univerze nikakor ne pomirjajo, ampak navdajajo s še večjim nelagodjem. Od vodstva univerze nihče ne zahteva, da krši pravila, ampak to, da jih upošteva, a da zna razpoznati morebitne posebne okoliščine in se nanje ustrezno odzove. In če kdo misli, da tisti, ki izkazujemo podporo profesorju Klampferju, rušimo fakulteto in univerzo, da gre za igro nekakšnih klik, naših in vaših, sindikalistov proti onim drugim, se zelo moti. To bi odražalo zgolj to, da ustanove vidi preveč osebno ali po nekakšni izmenjavi domačijskih klanov. Oglašamo se in kolega podpiramo, ker smo skupnost in nam je mar za fakulteto in univerzo. | |
|
| Slovenščina na univerzah | |
| Nedavno je bila študentom in zaposlenim na Univerzi v Ljubljani poslana anketa o rabi jezika v akademskem prostoru, ki smo jo sestavili v delovni skupini za pripravo jezikovne strategije na univerzi. V zvezi s to anketo mi je pred dnevi v oči padel stavek iz javnega odziva ene od študentk v Delovih pismih bralcev: »Predstavljajte si, kaj bi rekla Primož Trubar in France Prešeren, če bi slišala, da nekdo v Sloveniji spet želi uveljaviti pouk povsem nejezikovnih znanosti v tujem jeziku.« Stvar ni toliko v tem, da bi bila Trubar in Prešeren verjetno presenečena nad dejstvom, da Slovenija sploh obstaja in da se od malih nog do univerze dejansko lahko učimo v slovenščini. | |
|
| Napredna rešitev Telekoma Slovenije | |
| Telekomovi strokovnjaki so v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvili napredno rešitev, s katero platforma neo ponuja samodejno ustvarjene podnapise. Sistem prepoznava izgovorjeno in s pomočjo umetne inteligence ustvari podnapise. Podprti so slovenski podnapisi za slovensko govoreče programe in angleški podnapisi za angleško govoreče programe. Storitev je na voljo ob ogledu nazaj, v prihodnosti pa bo tudi pri TV v živo. | |
|
| Karierna tržnica kariernega centra UM | |
| Začela se je karierna tržnica kariernega centra Univerze v Mariboru. Dogodek poteka 12. leto zapored, letos pa ima novo podobo, imenovano Karierni Bloom. Mesec kariernih priložnosti bo potekal od danes do 16. aprila, namenjen je študentom in diplomantom univerze ter ostalim mladim na trgu dela, ki želijo vzpostaviti stik z delodajalci in strokovnjaki z različnih področij, nadgraditi svoje kompetence ter zasnovati svoj karierni preboj. Letošnji dogodek je po pojasnilih Univerze v Mariboru sestavljen iz treh sklopov - kariernih sred, ki so namenjene mreženju udeležencev z delodajalci, kariernih skokov oz. organiziranih delavnic s strokovnjaki in kariernega eka, ko bo vsak petek v mesecu kariernih priložnosti na rektoratu Univerze v Mariboru na voljo prostor, kjer bodo svetovalke kariernega centra izvajale brezplačno individualno svetovanje. | |
|
| Napoved današnjih dogodkov | |
| Danes bo potekal pogovor v okviru portala STAznanost z naslovom Spol kot slepa pega medicine: Kaj ostaja nevidno v raziskavah, zdravljenju in klinični praksi?, sodelovale bodo vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Damjana Rozman, Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, Mojca Jenstrle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ter vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Milica Gregorič Kramberger. Potekal bo tudi pogovor s srbskimi študenti o študentskih blokadah v njihovi državi v organizaciji skupine študentov in absolventov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v sodelovanju z Moderno galerijo. | |
|
|
| Grošljev simpozij | |
| Tradicionalni Grošljev simpozij, ki poteka v spomin na klasičnega filologa Milana Grošlja, bo letos v znamenju starogrškega lirika Pindarja. Srečanje strokovnjakov bo potekalo od torka do četrtka na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer bodo razpravljali tudi o zgodovinsko-arheoloških plateh športnih iger v starem veku. Na tridnevnem znanstvenem srečanju bodo sodelovali tako klasični filologi in arheologi kot literarni teoretiki, filozofi, jezikoslovci in zgodovinarji. Med predavatelji so člani Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter samostojni raziskovalci. Svoje prispevke bodo med drugim predstavili še Kaja Stemberger Flegar, Igor Škamperle, Rok Ribič in Valentin Kalan. | |
|