Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 19.03.2025
19.03.2025
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Prvi prijavni rok | |
| Na univerzah in višjih šolah zaključujejo prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2025/2026. Univerze so skupaj razpisale 20.442 vpisnih mest za prvi letnik, višje strokovne šole pa 12.086. Naslednji prijavni rok za vpis v visokošolsko in višje izobraževanje bo potekal od 20. do 27. avgusta. Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič Vpisna mesta za študijsko leto 2025/2026 razpisuje pet javnih visokošolskih zavodov, in sicer univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, novomeška fakulteta za informacijske študije in novomeška visoka šola za upravljanje podeželja Grm ter 16 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo. Do 25. marca bo znano stanje prijav za vpis, od 24. junija do 8. julija pa sledijo preizkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti na visokošolskih zavodih. Rezultati prvega roka bodo objavljeni najpozneje do 25. julija. | |
|
|
|
| V ljubljanskem botaničnem vrtu zacvetele prve japonske češnje | |
| V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je ob današnjem jutranjem soncu zacvetela japonska češnja Prunus campanulata. Japonske češnje, ki rastejo v ljubljanskem botaničnem vrtu, so v Slovenijo prispele leta 1999 kot protokolarno darilo Japonske. "Simbolično smo hoteli zgodovinski botanični vrt iz leta 1810 povezati z novo lokacijo na Večni poti, kjer smo oktobra 2000 pred vhodni objekt za novi vrst zasadili prve češnje. Še dobro, da smo bili v vrtu dovolj pametni, da smo nekaj teh češenj ohranili na prvotni lokaciji. To simbolično darilo vsako leto ponovno opominja na mir in na vse tisto, kar je bila tudi zaveza strategije Univerze v Ljubljani, ljubljanske biotehniške fakultete in države zaradi posega železnice leta 1974 v botanični vrt. To se je v današnjem času enostavno izničilo in nihče o tej zavezi kljub podpisanim dokumentom, objavam v medijih in znanstvenih revijah ter zbornikih noče vedeti nič," je bil kritičen vodja botaničnega vrta Jože Bavcon. | |
|
|
|
|
|
| Sredstva za nov superračunalnik | |
| Slovenija je oddala prijavo na razpis Skupnega podjetja EuroHPC za vzpostavitev visokozmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence. Ta projekt, vreden 150 milijonov evrov, bo v primeru uspeha pomembno prispeval k razvoju slovenskega gospodarstva, učinkovitosti javnega sektorja, napredku znanosti ter h krepitvi mednarodnega sodelovanja. Prijavo je s podporo Ministrstva za digitalno preobrazbo oddal Institut informacijskih znanosti v imenu konzorcija organizacij, ki vključuje Institut Jožef Stefan, Arnes, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Novi Gorici, Univerzo na Primorskem, Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, Tehnološki park Ljubljana in Gospodarsko zbornico Slovenije. | |
|
| Težave univerz s financiranjem | |
| Tri slovenske javne univerze z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in šport še vedno niso podpisale pogodbe o štiriletnem financiranju. Obenem imajo univerze zaradi prenove plačnega sistema v javnem sektorju od januarja veliko višje stroške plač zaposlenih. Na mariborski univerzi se je ta strošek na letni ravni povečal za približno 11 milijonov evrov, na ljubljanski za približno 25 milijonov evrov, na primorski univerzi pa za dobra 2 milijona evrov. Univerze od ministrstva trenutno prejemajo dvanajstine v skladu z lanskoletnim financiranjem, te pa ne pokrivajo stroškov višjih plač. Na Univerzi v Ljubljani opozarjajo, da bodo nekatere članice že aprila plačno nesposobne, če se dvanajstine ne zvišajo. S podobnimi težavami se spopadajo tudi v Mariboru. Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič ocenjuje, da bo univerza lahko brez težav izvedla le še eno izplačilo plač zaposlenim. Slovenske univerze sredstva od ministrstva sicer že devet let prejemajo po sistemu štiriletnih pogodb, te so bile v preteklih letih podpisane že pred začetkom novega obdobja. Pogodbo, ki bo zagotovila sredstva za delovanje javnih univerz od leta 2025 do leta 2028, bodo univerze z Ministrstvom sklenile predvidoma aprila. Za odziv smo se obrnile na Ministrstvo za visoko šolstvo, a do zaključka redakcije odgovorov nismo prejele. | |
|
| Pilotna pobuda na Emuni | |
| Evro-sredozemska univerza (Emuni) je v tem študijskem letu na magistrski študij sprejela dva sirska begunca. Gre za pilotno pobudo za dokončanje magistrskega študija beguncev in migrantov, ki jo bodo v prihodnjem študijskem letu po načrtih odprli tudi za študente iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda, napovedujejo na Emuniju. Predsednik Evro-sredozemske univerze Rado Bohinc je za STA potrdil, da so v sklopu univerze v Maroku, Egiptu, Tuniziji, Libanonu in Alžiriji že ustanovili izpostave univerze, ki bodo potencialnim študentom pomagale pri pridobivanju viz in reševanju morebitnih logističnih težav. "Naš interes je vzpostaviti zakonito pot mladim ljudem s tega območja, da pridejo študirat v Evropsko unijo," je Bohinc pojasnil na ponedeljkovi novinarski konferenci v Piranu. O študijskih programih, ki bi jih ponudili potencialnim študentom, bodo po Bohinčevi napovedi v kratkem razpravljali tudi na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu. | |
|
|
| Napoved današnjih dogodkov | |
| V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bo potekalo odprtje razstave Zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev študentom Univerze v Mariboru. V Kopru bo v okviru Tedna Univerze na Primorskem odprtje razstave Potovanje onkraj obzorij: zemlja in vesolje, govorec bo državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. | |
|
| Raziskava o volkovih | |
| Populacije velikih plenilcev se v svetu zmanjšujejo, Evropi pa je z naravovarstveni ukrepi uspelo, da se je populacija volkov v zadnjem desetletju povečala. Število volkov se je med letoma 2012 in 2022 dvignilo z 12.000 na okoli 21.500, kaže mednarodna raziskava, pri kateri je sodelovala tudi ljubljanska biotehniška fakulteta. Populacija volkov se je v večini od 34 evropskih držav povečevala, le tri države so poročale o upadu, še izhaja iz študije, ki sta jo vodila Cecilia Di Bernardi in Guillaume Chapron s švedske univerze za kmetijske vede, iz Slovenije pa sta sodelovala raziskovalca Miha Krofel in Aleksandra Majić Skrbinšek. | |
|
|
|
|
| Grošljev simpozij | |
| Tradicionalni Grošljev simpozij, ki poteka v spomin na klasičnega filologa Milana Grošlja, bo letos v znamenju starogrškega lirika Pindarja. Srečanje strokovnjakov bo potekalo od torka do četrtka na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer bodo razpravljali tudi o zgodovinsko-arheoloških plateh športnih iger v starem veku. Na tridnevnem znanstvenem srečanju bodo sodelovali tako klasični filologi in arheologi kot literarni teoretiki, filozofi, jezikoslovci in zgodovinarji. Med predavatelji so člani Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ter samostojni raziskovalci. | |
|
| Kolumna o odpovedi Frideriku Klampferju na UM FF | |
| Javnost lahko že nekaj časa spremlja sago okoli odpovedi delovnega razmerja članu oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF UM) prof. dr. Frideriku Klampferju. O zadevi je obširno poročal tudi Večer, iz pisanja medijev pa je mogoče izluščiti dva sklepa. Prvi je, da je dr. Klampfer žrtev nehumane zarote dekana FF UM, prof. dr. Darka Friša, ki ga podpira brezdušna birokratska mašinerija univerze. Drugi je, da se je kolega vedel neodgovorno, da je praktično ignoriral jasno zapisana pravila, postopke in pogoje, ki jih moramo zaposleni visokošolski učitelji izpolniti na vsakih pet let, da lahko še naprej opravljamo svoj poklic. | |
|
| Kandidati za rektorja UL | |
| Profesorici in nekdanji dekanki dr. Metki Tekavčič rdeča barva še vedno ni zbledela, čeprav se povsem razdaja vsem svojim študentom na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in obenem predava vse do visokih šol v Pekingu. Tako dobro razume mlade, da se ji ni bilo težko navdušiti niti nad političnimi ambicijami ljubega ji študenta Anžeta Logarja in se je tudi zato odločila, da bo kandidirala za novo rektorico Univerze v Ljubljani. Nasproti ji kot rektorska kandidatka stoji Prekmurka prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, visokošolska učiteljica, farmakologinja in raziskovalka, doma iz Odrancev v Prekmurju. Edini moški kandidat za rektorja je sedanji rektor dr. Gregor Majdič, profesor na Fakulteti za veterino Univerze v Ljubljani, raziskovalec in svetovi popotnik, ima hčer Hano in sina Jakoba ter ženo Nado, komunikologinjo na T-2. Zato po medijsko skrbi za dobro ime svojega moža, ki ga pomaga z odlikami krasiti še Dejan Jontes, profesor na Fakulteti za družbene vede. | |
|