Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 20.03.2025
20.03.2025
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Vprašanja za rektorske kandidate UL | |
| Univerzo v Ljubljani čez dobrih deset dni čakajo volitve novega rektorja. Za rektorsko mesto se potegujejo dosedanji rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, Irena Mlinarič - Raščan s Fakultete za farmacijo in Metka Tekavčič z Ekonomske fakultete. Vse tri kandidate smo soočili s tremi enakimi vprašanji: Kaj bo vaša prioriteta, če osvojite mandat?, Ali menite, da mora imeti univerza izoblikovana mnenja glede dogajanja pri nas in po svetu in svoja stališča javno izražati?, Kako bi zagotovili, da bi bila univerza neodvisna tako od gospodarskih kot od političnih pritiskov in želja?. Dr. Gregor Majdič, predlog Veterinarske fakultete UL: »Moj program temelji na nadaljevanju uspešnega dela v sedanjem mandatu, v katerem smo izpolnili več kot 80 odstotkov programa izpred štirih let. Ključni cilji v naslednjem mandatu bodo nadaljevanje prenove študijskih programov v smeri povezovanja in vključevanja aktualnih vsebin, kot sta trajnost in digitalizacija. Prizadevali si bomo za zgraditev novih študentskih domov, zaključili proces pridružitve študentskega zdravstvenega doma univerzi in nadaljevali aktivnosti pri vzpostavitvi evropske diplome. Vzpostaviti želimo štipendijski sklad za nadarjene študente in za študente v finančni stiski. Nadaljevali bomo z gradnjami in začeli z novimi ter dokončali celovit načrt prostorske prenove in urejanja vseh univerzitetnih kampusov.« Dr. Metka Tekavčič pravi, da bo njena prioriteta zmanjšati razkorak med vlogo, ki bi jo univerza morala imeti v družbi, in to, ki jo dejansko ima. Dr. Irena Mlinarič – Raščan pravi, da bo prva prioriteta skrb za uspešno vodenje in upravljanje univerze, zavzemanje za avtonomno, demokratično in odgovorno univerzo. | |
|
|
|
| Projekt Matres | |
| Philipp W. Stockhammer, profesor predzgodovinske arheologije, je v okviru slovenskega projekta Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb (Matres) gostoval na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z interdisciplinarnimi in inovativnimi pristopi bodo v projektu Matres preučevali, kako so se človeške skupnosti v preteklosti prilagajale okoljskim in družbenim izzivom, od globalnih podnebnih sprememb do lokalnih pojavov, kot so poplave, plazovi in spreminjanje rek. Hkrati bodo raziskovali vpliv migracij, vojaških spopadov, nalezljivih bolezni in drugih družbenih sprememb ter analizirali mehanizme odpornosti in prilagajanja skupnosti skozi čas. Projekt povezuje štiri fakultete Univerze v Ljubljani - filozofsko, fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, biotehniško in naravoslovnotehniško - ter več uglednih domačih in tujih partnerjev, kot so ZRC SAZU in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Inštitut Maxa Plancka, Vrije Universiteit iz Bruslja in University College London. | |
|
|
| Predstavitev dela CJTV UL | |
| Na Fakulteti za računalništvo in informatiko bo danes poetkala javna predstavitev dela Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. | |
|
|
| V ljubljanskem botaničnem vrtu zacvetele prve japonske češnje | |
| V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je zacvetela prva japonska češnja. Japonske češnje, ki rastejo v ljubljanskem botaničnem vrtu, so v Slovenijo prispele leta 1999 kot protokolarno darilo Japonske. "Simbolično smo hoteli zgodovinski botanični vrt iz leta 1810 povezati z novo lokacijo na Večni poti, kjer smo oktobra 2000 pred vhodni objekt za novi vrst zasadili prve češnje. Še dobro, da smo bili v vrtu dovolj pametni, da smo nekaj teh češenj ohranili na prvotni lokaciji. To simbolično darilo vsako leto ponovno opominja na mir in na vse tisto, kar je bila tudi zaveza strategije Univerze v Ljubljani, ljubljanske biotehniške fakultete in države zaradi posega železnice leta 1974 v botanični vrt. To se je v današnjem času enostavno izničilo in nihče o tej zavezi kljub podpisanim dokumentom, objavam v medijih in znanstvenih revijah ter zbornikih noče vedeti nič," je bil kritičen vodja botaničnega vrta Jože Bavcon. | |
|
|
| Nagrada MSS za najboljše diplomsko in magistrsko delo s področja mladih | |
| Mladinski svet Slovenije je letos že šestnajstič zaporedoma razpisal natečaj Nagrada MSS za najboljše diplomsko in magistrsko delo s področja mladih za preteklo leto. Na natečaj je prispelo 18 diplomskih in 24 magistrskih nalog z vseh treh največjih univerz v Sloveniji, pa tudi nekaterih drugih visokošolskih zavodov. Prijave je obravnavala komisija, sestavljena iz predstavnic in predstavnikov Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Urada RS za mladino, Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije. Komisija je diplomska in magistrska dela ocenjevala glede na aktualnost, pronicljivost in uporabnost, pa tudi glede na njihovo akademsko kakovost. | |
|
| Spremembe zakona o visokem šolstvu | |
| Ob načrtovanih spremembah zakona o maturi so v pripravi tudi spremembe zakona o visokem šolstvu. Po novem bi univerze ohranile avtonomijo pri določanju vpisnih pogojev za študij in same definirale ustrezna strokovna področja za kandidate, ki se vpisujejo iz srednjih strokovnih šol. Zdaj namreč zakon določa, da vpis v univerzitetni program za dijake srednjih strokovnih šol ni mogoč iz katerekoli srednješolske smeri, temveč mora biti program srednje strokovne izobrazbe ustrezen oziroma z istega strokovnega področja, kot je univerzitetni študijski program. Ob strogem upoštevanju vpisne zakonodaje se nekaterim vrata na univerzitetni študij zaprejo, recimo ekonomski tehnik ne more študirati zgodovine, tudi energetike ali germanistike ne. Vendar tega Univerza v Mariboru ni strogo upoštevala, saj se tudi s takšnim ožanjem nabora študijev, na katere se lahko vpiše dijak, ne strinjajo. Čeprav bi morali ožje vpisne pogoje že uveljavljati, so njihovo izvajanje zamaknili do vključno študijskega leta 2026/27 oziroma do spremembe vpisnih pogojev v skladu z novo zakonodajo. In tako še vedno velja, da mariborska univerza omogoča širši množici dijakov vpis v univerzitetne študijske programe. | |
|
| Odpoved Frideriku Klampferju na UM FF | |
| Odpoved delovnega razmerja enemu vidnejših filozofov in dolgoletnemu profesorju mariborske Filozofske fakultete Frideriku Klampferju buri duhove. Na tukajšnji Univerzi menijo, da je do odpustitve prišlo zaradi zamude pri oddaji vloge za habilitacijo, Klampfer pa, da je žrtev obračunavanja vodstva fakultete in napoveduje tožbo. Profesorju v bran so stopili sindikati, ki zahtevajo preklic odpovedi, ter zaposleni in študentje, ki menijo, da gre za poskus odstranitve kritičnega glasu na fakulteti. Gostje v našem studiu so bili Friderik Klampfer, rektor mariborske Univerze Zdravko Kačič in predsednik sindikata Univerze v Mariboru Simon Zupan. | |
|
|
| Projekt "Umetnost onkraj vidnega" | |
| Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica želi dokazati, da je kultura za vse, zato bodo v petek v Novi Gorici odprli edinstveno razstavo "umetnost onkraj vidnega", ki bo obiskovalcem omogočala, da umetniška dela ne le vidijo, pač pa tudi otipajo in občutijo. V projekt so vključeni številni partnerji, pravi David Kožuh, vodja projekta in kustos v Goriškem muzeju: "Želeli smo v bistvu povabiti čim večji krog partnerjev, tako da imamo vse štiri slovenske univerze, vsak na svojem področju, torej študentje iz Kopra so prilagajali zvočne opise umetninam, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani so interpretirali Avgusta Černigoja v keramiki, potem imamo Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, ki je sodelovala na pripravi videa, in Pedagoška fakulteta v Mariboru, ki bo pomagala s pedagoškim programom." | |
|
| Gradivo o ustanovitvi UP | |
| Včeraj so v Pokrajinskem arhivu Koper (PAK) priredili dogodek z okroglo mizo Na trdnih temeljih, drzno naprej in predstavitvijo knjige Scripta manent ter predaja arhiva o ustanavljanju UP PAK. Na okrogli mizi je urednica knjige prof. dr. Lucija Čok, predstavila razvoj ideje o ustanovitvi UP od leta 1974 do njene ustanovitve leta 2003. Poudarila je vlogo gospodarstva, lokalnega okolja ter izzive in priložnosti v tem obdobju. “Slovenija je z ustanovitvijo univerze v obmejni obmorski prostor postavila hram znanja, popis dokumentov njene ustanovitve pa prispeva k slovenski ustavni zgodovini,” je poudarila prva rektorica UP. Sledila je predaja arhivskega gradiva (1974-2003) o ustanavljanju UP, ki obsega 21 škatel Pokrajinskemu arhivu Koper ter predstavitev knjige Scripta manent. | |
|
|