Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 20.04.2026
20.04.2026
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Gradnja kampusa Vrazov trg | |
| Na ljubljanski medicinski fakulteti se končuje eden največjih gradbenih projektov v zgodovini te izobraževalne institucije. Gradnja Kampusa Vrazov trg I, ki bo prve študente in raziskovalce sprejel že v prihodnjem študijskem letu, je v sklepni fazi. Z novimi prostori bo fakulteta lahko na študij medicine in dentalne medicine sprejela vsako leto vsaj dodatnih 40 študentov, kar pomeni več razpisanih mest za prihodnje generacije, hkrati pa bo v nov kampus preselila šest znanstvenoraziskovalnih inštitutov. V novem kampusu bodo umeščeni številni inštituti Medicinske fakultete, med njimi Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Inštitut za fiziologijo, Inštitut za patološko fiziologijo, Inštitut za biologijo celice, Inštitut za biofiziko, Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ter Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko. | |
|
|
| Odgovornost univerz | |
| Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, piše o odgovornosti univerz v današnjem svetu. Univerze se ne morejo izogniti prilagajanju spremembam v družbi. Klasične študijske programe bo treba v prihodnosti temeljito prevrednotiti. Svet, v katerem so bile univerze edini ali glavni vir znanja, ne obstaja več. Univerze niso več varuhinje znanja, kot je bilo to v preteklosti, temveč postajajo njegove urejevalke. Njihova naloga ni več zgolj posredovanje informacij, temveč učenje študentov, kako znanje ovrednotiti, preveriti, povezovati in uporabiti. Pri večini študijskih programov bo potrebno narediti temeljite in iskrene premisleke o tem, kaj je še smiselno in nujno posredovati študentkam in študentom na klasičen način ter kaj se lahko naučijo sami ob podpori učiteljev, profesorjev, asistentov in mentorjev. Namesto da se univerze ukvarjajo predvsem z nadzorom in preprečevanjem uporabe umetne inteligence, bi jo morale vključiti kot orodje učenja – ne kot nadomestilo za razmišljanje, temveč kot njegov izziv. Če bomo univerze razumeli zgolj kot servis trga dela, bomo dobili prilagodljive, a kratkovidne posameznike. Če pa jih bomo razumeli kot prostor razuma, dvoma, dialoga in dolgoročnega razmisleka, bomo ohranili tisto, kar je univerze naredilo za ene najpomembnejših institucij zahodne civilizacije. | |
|
|
| Nacionalni program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030 | |
| Vlada Republike Slovenije je prejšnji mesec sprejela nacionalni Program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030. Gre za pomemben strateški korak, s katerim želi država okrepiti svojo prisotnost na enem ključnih področij sodobnega gospodarstva. Pomembno vlogo pri oblikovanju programa je imela Univerza v Ljubljani, zlasti Fakulteta za elektrotehniko UL, kjer že desetletja razvijajo znanje na področju mikroelektronike. Pomemben pečat je pustil tudi Janez Trontelj, ki je s svojim delom postavil temelje razvoju integriranih vezij v Sloveniji. Kot poudarja dekan Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Marko Topič, so polprevodniške tehnologije danes ena najpomembnejših strateških tehnologij sodobne civilizacije, saj predstavljajo temelj skoraj vseh naprednih sistemov in naprav. Na pomen dolgoročnega pristopa opozarja tudi prorektor Univerza v Ljubljani prof. dr. Gregor Dolinar, ki izpostavlja, da se je od zadnjih kriz odvisnost Evrope na področju polprevodnikov še povečala. Po njegovih besedah je zato ključno vlaganje v znanje, razvoj kadrov ter raziskovalno infrastrukturo, ob hkratnem tesnem sodelovanju vseh deležnikov. | |
|
|
|
| Poziv k odstopu dekana FDV | |
| Posplošena je ocena, kako se mladi masovno premikajo v desno, je v podkastu portala N1info dejal dekan FDV, sociolog in raziskovalec javnega mnenja dr. Samo Uhan. Slovenska demokratska mladina (SDM), podmladek SDS, je v Uhanovem nastopu prepoznala oznako, da so mladih volivci desnih političnih opcij "neumni", zato so v sporočilu za javnost izrazili ogorčenje in globoko zaskrbljenost. Uhana so pozvali k odstopu, ker da s takšnimi "javnimi nastopi ne more več verodostojno, objektivno in odgovorno opravljati svoje funkcije. Hkrati na Fakulteto za družbene vede naslavljamo jasno vprašanje: Ali bodo študenti, ki prihajajo iz ali podpirajo desne politične opcije, v prihodnje obravnavani enakopravno? Ali pa takšna stališča razkrivajo širši problem znotraj institucije?" "Napadi na FDV kot 'levo fakulteto' postajajo že rahlo dolgočasni," se je na Facebooku oglasil dr. Dejan Verčič, komunikolog in profesor na FDV. "Fakulteta za družbene vede ni proizvajalec ene ideološke linije. Univerza ni prostor enoumja, temveč soočenja idej. Zato bi se tisti, ki danes pozivajo k odstopu dekana FDV, lahko spomnili, kdaj in s kakšnimi posledicami se je to počelo nazadnje – v začetku sedemdesetih let, po zatrtju t. i. liberalnega vala v Sloveniji, ko so politične čistke segle tudi na univerzo in FSPN, predhodnico FDV. Univerza mora ostati prostor svobode, ne pa tarča političnega discipliniranja." | |
|
|
|
| Nominiranci za letošnjo Cankarjevo nagrado | |
| Za Cankarjevo nagrado 2026 so nominirani Aljoša Harlamov s knjigo Dohtar in Povodni mož, Ajda Bračič s Kresničevje, Nina Dragičević z Nemogoče, Anja Radaljac z delom če se ne vrneš in Tina Volarič z Nekje notri je uho, so sporočili podeljevalci nagrade. Dobitnika bodo razglasili na slovesni podelitvi 27. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predloge za nagrade izbirajo prek razpisa, ki ga objavi upravni odbor Cankarjeve nagrade, v katerem so predstavniki SAZU, ZRC SAZU, Slovenskega centra PEN in Univerze v Ljubljani, ki so nagrado tudi ustanovili leta 2019 na pobudo Slovenskega centra PEN. | |
|
|
|
| Posvet ob mednarodnem dnevu spomenikov in spomeniških območij | |
| Mednarodna strokovna nevladna organizacija Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (Icomos) je 18. april razglasila za mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij. Ta letos poteka pod geslom Živa dediščina in ukrepi v izrednih razmerah. Icomos Slovenija svoje teme prilagodi aktualnim razmeram v Sloveniji, tako da so v ospredje postavili zaveze trajnosti in pravico do dediščine v slovenskem prostoru. Prav temu bo tudi namenjen posvet, ki ga Icomos Slovenija ob letošnjem mednarodnem dnevu spomenikov in spomeniških območij pripravlja prihodnji četrtek na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Takrat bodo tudi predstavili letošnje nominirance za nagrado Icomos Slovenija in peto monografsko publikacijo z naslovom Dediščina in skupnost: priložnosti in izzivi kulturnega turizma. | |
|
|
| Tedenska napoved - kultura od 20. do 26. 4. | |
| Od 20. do 24. aprila bo na FDV potekala mednarodna konferenca Strategije dekolonizacije in delo s spominom v popularni kulturi v soorganizaciji Centra za proučevanje kulture in religije, svetovnega kulturološkega združenja Association for Cultural Studies in raziskovalne skupine projekta Mempop. Od 20. do 24. aprila bo v SEM-u potekal tudi simpozij z naslovom Projekt muzej: zasebno in javno zbiranje neevropskih predmetov v prvi polovici 20. stoletja, ki ga pripravljajo Slovenski etnografski muzej, oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ZRS. V NUK-u bo potekala novinarska konferenca Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ob začetku projekta prepisa pisem pisateljice Zofke Kveder (1878-1926), ki bo potekal v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, sodelovali bodo pomočnik ravnateljice NUK Zoran Krstulovič, rektor novogoriške univerze Boštjan Golob, vodja projekta Od rokopisa do besede Ajda Zavrtanik Drglin, vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici Katja Mihurko, dramatičarka Simona Semenič ter vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva Marijan Rupert. | |
|