Fakulteta za pomorstvo in promet
open sidebar

Dogodki in obvestila

Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 04.05.2026

04.05.2026

 

UNIVERZA V LJUBLJANI

 

Poslovanje podjetij predstavnikov Vlade  
Podjetje za energetske rešitve, ki ga je minister Igor Papič soustanovil z ljubljansko univerzo, kaže pozitivno razvojno pot. Prihodki so prvič presegli milijon evrov, za primerjavo leta 2022 so znašali 408.000 evrov, dobiček sicer ostaja nizek, nekaj več kot 9.000 evrov. Tudi to podjetje ima malo zaposlenih, in sicer le 2.
Planet TV (30. apr., 18:15, Petra Cankar)

 

Spremembe zakona o maturi  
Na Univerzi v Mariboru, ki trenutno predseduje rektorski konferenci, razlagajo, da so skupaj z ljubljansko in primorsko univerzo predlagali umik sprememb zakona o maturi, kar se ni zgodilo, s posledicami pa se bodo univerze srečale v študijskem letu 2030/31. Kot poudarjajo na Univerzi v Mariboru, razumejo prizadevanja zakonodajalca, »da zagotovi primerljivo raven znanja kandidatov ob vstopu v univerzitetne študijske programe, vendar pa ocenjujemo, da predlagane sprejete rešitve tega cilja ne dosegajo na ustrezen način. Namesto vsebinskega izboljšanja sistema uvajajo dodatne ovire, ki zožujejo prehodnost med različnimi izobraževalnimi potmi, zlasti za dijake, ki prihajajo iz srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja.« Ob tem so poudarili, da kakovosti znanja ni mogoče presojati zgolj na podlagi vrste srednješolskega programa. Na mariborski univerzi so se odzvali tudi na pomisleke, češ da je dosedanji sistem nepravičen, ker dijaki s poklicno maturo zaradi »lažjega« programa v šoli dobijo višje ocene in posledično lažje pridejo na univerzitetne študije. Pravijo, da je ta argument zavajajoč: »Zahtevnost izobraževalnega programa ne določa nujno kakovosti znanja ali sposobnosti za študij.«
Delo.si (03. maj, Špela Kuralt)

 

Cankarjevi dnevi na Dunaju  
Na Dunaju se danes ob skorajšnji 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja začenjajo večdnevni Cankarjevi dnevi. Na več prizoriščih v avstrijski prestolnici, kjer je Cankar preživel več kot 11 let, se bo zvrstilo več dogodkov, med njimi tudi mednarodni simpozij, ki bo z različnih vidikov osvetlil Cankarjevo delo in življenje. Cankarjevi dnevi na Dunaju so nastali v sodelovanju z Inštitutom za slavistiko Dunajske univerze, Slovenskim inštitutom na Dunaju, slovenskih veleposlaništvom na Dunaju, Javno agencijo za knjigo RS, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Centrom za slovenščino kot drugi tuj jezik, uradom vlade za Slovence v zamejstvu in svetu ter dunajsko Delavsko zbornico in Inštitutom za zgodovinsko družboslovno raziskovanje.
Sta.si (04. maj, STA)

 

Ministri v odhodu  
Zakon o javnih uslužbencih omogoča, da javni uslužbenec zamrzne delovno razmerje in se po koncu politične funkcije vrne brez javnega natečaja. "Minister dr. Igor Papič se bo po zaključku mandata ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije predvidoma vrnil na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer ima status rednega profesorja in možnost nadaljevanja strokovnega ter pedagoškega dela," so odgovorili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Zurnal24.si (04. maj, Sergeja Hadner Hvala (S.H.))

 

Razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo  
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi ženskega dela v povojni Sloveniji in njegovemu pomenu pri modernizaciji družbe. Pobuda za razstavo je nastala v okviru projekta Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju, pri katerem poleg muzeja sodelujejo še Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU. Namen razstave, ki bo na ogled do 21. junija, je izsledke raziskovalnega projekta in znanstveno delo raziskovalne skupine približati širši javnosti.
Rtvslo.si (02. maj, Neznan avtor)
Rtvslo.si (02. maj, Veronika Gnezda)
Radio Slovenija 2 (02. maj, 12:00, Veronika Gnezda)

 

Prebijmo embargo: pomoč slovenskih študentov Kubi  
Skupina slovenskih študentov je danes ponoči na Kubo uspešno dostavila paket zdravil ter drugo humanitarno pomoč. Ob tem bodo budno spremljali tamkajšnje dogajanje, slovensko vlado pa pozivajo k ukrepanju in pomoči tej karibski državi. Potem ko so Združene države Amerike zaostrile sankcije, se je ekonomska in socialna stiska na Kubi še poslabšala. Pet slovenskih študentov, Luka Rotar, Jan Vajgl in Erik Žnidaršič s Fakultete za družbene vede, študentka Biotehniške fakultete Tinkara Rakovec ter študent Fakultete za računalništvo in informatiko Lovro Marinčič so se zato povezali v skupino Prebijmo embargo. V sodelovanju z različnimi organizacijami jim je uspelo mobilizirati širšo javnost in zbrati znatno količino zdravil in drugo humanitarno pomoč. Kot so napovedali, bodo še naprej zbirali donacije in materialno pomoč za Kubo.
Dnevnik (30. apr., Tamara Čalošević (T.Č.))

 

Obisk madžarskega astronavta v Sloveniji  
Madžarska astronavta Tibor Kapu in Gyula Cserenyi sta v pogovoru spregovorila tudi o svojih vtisih po obisku v Sloveniji. Glede študentov na Fakulteti za strojništvo sta povedala: "Študenti na univerzi so bili neverjetni, zelo bistri, z neverjetnimi idejami. Mislim, da se tam razvija najsodobnejša tehnologija, kar me je povsem presenetilo. Študentje so nam postavili pametna vprašanja, si ogledali našo predstavitev, ki je bolj kot ne opis izkušnje oz. pripovedovanje o naših izkušnjah. Fakulteta in univerza opravljata neverjetno delo, ki zelo dobro uporabljata Eso kot odskočno desko in središče, prav tako pa se v tem okolju odlično znajde tudi Slovenija."
24ur.com (02. maj, Maja Pavlin)

 

Biotehniška fakulteta v bran deregulaciji novih genomskih tehnik na ravni EU  
Biotehniška fakulteta je stopila v bran deregulaciji novih genomskih tehnik, ki so v postopku sprejemanja na ravni EU in predvidevajo tudi spremembe pri označevanju živil. Spremembe predstavljajo pomemben korak k bolj sodobnemu in znanstveno utemeljenemu kmetijstvu, so zapisali na fakulteti.
Sta.si (01. maj, STA)

 

Uspeh slovenskih študentov na tekmovanju Design/Build/Fly  
Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je z letalom Brvinc na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly (DBF) 2026 v ZDA osvojila 1. mesto v konkurenci 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta.
Demokracija (30. apr., Neznan avtor)

 

Odziv na izjave dejana FDV  
Kot kaže povolilni čas, bo SDS narekovala agendo tudi na ideološkem polju. Podmladek SDM je pred dnevi zahteval odstop dekana FDV dr. Sama Uhana. V njegovi analizi političnega vedenja mladih je podmladek SDS prepoznal oznako, da so mladi volivci desnih političnih opcij »neumni«. Nekdanji notranji minister in zdaj prvič poslanec Aleš Hojs je na omrežju X pozval k ukinitvi »te greznice od FDV«.
Reporter (04. maj, Ivan Puc)

 

Glasarjev festival  
Vodilo tokratnega Glasarjevega festivala je bilo geslo Marko Glaser, osebnost, ki nagovarja. Malečniška župnija ga je ob 220. obletnici Glaserjevega rojstva priredila v sodelovanju s Slovensko matico, Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani, Pokrajinskim arhivom Maribor, OŠ Malečnik in mariborskim nadškofijskim arhivom. Zadnji dan festivala so predstavili monografijo Marko Glaser: izbrana dela.
Delo.si (30. apr., Igor Bratož)
Vecer.com (01. maj, Anita Kirbiš)

 

Projekt o pravnem okviru psihedeličnih terapij  
V večini zahodnega sveta je ajavaska prepovedana ali strogo regulirana – tudi v Sloveniji. Kljub temu se razprava odpira. Jeseni se bo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani zaključil raziskovalni projekt o pravnem okviru psihedeličnih terapij, kar bi lahko odprlo prostor za širšo strokovno in javno razpravo. Zagovorniki menijo, da ima ajavaska terapevtski potencial, vendar le ob ustreznem znanju, dolgoletnih izkušnjah in visoki stopnji odgovornosti. Kritiki pa opozarjajo, da so posledice neustrezne ali nepremišljene rabe lahko dolgotrajne in hude.
24ur.com (02. maj, Denis Malačič)
POP TV (02. maj, 19:20, Denis Malačič)

 

Poklici prihodnosti  
Med 35 najpogostejšimi poklici, ki zaradi pomanjkanja kadra sodijo med poklice prihodnosti so obrtniški poklici, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo in ogromno ročnih spretnosti. Na drugi strani so izjemno iskani visoko izobraženi kadri, strokovnjaki za umetno inteligenco, pa analitiki podatkov, strokovnjaki za kibernetsko varnost. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer izobražujejo za omenjene poklice, imajo na vseh programih okoli 1650 študentov. A tudi oni se, tako kot mnogi, sprašujejo, ali bo umetna inteligenca odnesla delovna mesta.
POP TV (30. apr., 19:19, Maja Sodja)

 

Jelke iz Čadrga  
Pred tremi leti sta Jan in Gorazd Kutin med delom v gozdu v Čadrgu našla debla jelk stara skoraj 6600 let. Zgodba o izjemni najdbi je zdaj del razstave v Slovenskem etnografskem muzeju, ki med drugim predstavlja naravoslovne analize, s katerimi so ugotovili starost in stanje debel, poudarja pa tudi pomen sodelovanja med strokami. "Ena od pomembnih vlog muzejev je, da so mediatorji med raziskovalnimi in visokošolskimi ustanovami ter skupnostjo. Z njimi bomo delili izsledke znanstvene raziskave," meni dr. Abdelrazek Elnaggar s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Tako so na Fakulteti za kemijo med drugim analizirali zbirko afriško islamskih papirnatih talismanov in razkrili njihov izvor.
TV Slovenija 1 (30. apr., 19:23, Uršula Ana Mrežar)

 

Kariera v IT: Intervju z dr. Matejem Guidom  
Dr. Matej Guid, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja InstaText ter docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je v intervjuju spregovoril tudi o šahu: »Trenutno se ukvarjam razvojem metod in algoritmov, ki pomagajo odgovoriti na vprašanja, kot sta »Kaj vpliva na težavnost nalog za človeka?« in »Kako hitro poiskati sorodne naloge?«. Razvili smo aplikacijo, ki le nekaj delčkih sekunde med več milijoni šahovskih taktičnih primerov najde podobne naloge primerne težavnosti. To nam pomaga pri sestavi izpitov pri predmetu Šah, ki se že vrsto let izvaja na Univerzi Ljubljani kot ob študijska dejavnost in kot redni izbirni predmet na pedagoški fakulteti. Podobne aplikacije bi na podlagi naših raziskav lahko razvili pri matematiki, fiziki, programiranju in številnih drugih domenah, kjer je uspešno reševanje problemov ključno za poglobljeno razumevanje.« Glede svojega dela na fakulteti je povedal: »Rad imam svoje delo na univerzi, saj imam tako občutek, da lahko del znanja, ki ga pridobivam industriji, prenesem nazaj okolje, iz katerega izhajam tako obliki poučevanja kot mentorstvi. Vse od zaključka študija sem vedno ostal vsaj delno zaposlen na Univerzi Ljubljani.«
Monitor (01. maj, Matjaž Gerčar)

 

Slovenija uspešna pri črpanju sredstev za okrevanje  
Evropska komisija je Sloveniji pred prazniki izplačala 230 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Med največjimi in najzahtevnejšimi investicijami direktor Urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic izpostavlja tri: "Recimo Veterinarska fakulteta, Medicinska fakulteta, kampus Vrazov trg pa potem izpostavim še infekcijsko kliniko."
Radio Slovenija 1 (02. maj, 18:37, Erika Štular)

 

Izobrazba poslancev  
Trije poslanci Resnice imajo po dostopnih podatkih srednješolsko izobrazbo, izjema sta doktorica veterinarske medicine Kokotova, ki trenutno dela magisterij iz managementa in prava, ter šef Resnice Stevanovič. Ta se je na družbenih omrežjih hvalil z doktoratom Filozofske fakultete, a je nazadnje moral priznati, da doktorskega študija v resnici ni zaključil. Disertacije po svojih besedah ni zagovarjal, ker naj bi mu eden od članov doktorske komisije očital subjektivnost. »V znak protesta nisem želel več delati na tem,« trdi Stevanovič, ki se še hvali, da ga je od pridobitve naziva dr. ločilo le pet minut dela.
Reporter (04. maj, Marko Medvešek)

 

SLOfit  
Raziskovalna skupina SLOfit s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je začela največjo znanstveno raziskavo o telesni zmogljivosti in zdravju odraslih Slovencev, jo bodo izvajali do leta 2027. Kot poudarja sogovornik v podkastu Zdravje z Alenko Kesar prof. dr. Gregor Jurak, gre pri projektu za nadgradnjo sistema, ki ga večina pozna iz otroštva kot športnovzgojni karton. Tokrat pa so meritve prilagojene odraslim in predvsem varne za različne starostne skupine. Pri testiranju SLOfit odrasli je mogoče sodelovati brezplačno na različnih lokacijah po vsej Sloveniji, kjer strokovnjaki izvajajo meritve in svetujejo glede nadaljnjih korakov.
N1info.si (03. maj, Alenka Kesar)