Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 25.05.2026
25.05.2026
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Slovesnost ob položitvi temeljnega kamna novogradnje UL FFA | |
| V ponedeljek, 25. maja bo potekala slovesnost ob položitvi temeljnega kamna novogradnje Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, zbrane bodo nagovorili rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, dekan fakultete za farmacijo Rok Dreu, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki opravlja tekoče posle Igor Papič, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar. | |
|
|
|
| Karierni kongres UL MF 2026 | |
| Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani poteka dvodnevni Karierni kongres UL MF 2026, ki je namenjen predstavitvi posameznih strok in podpori mladim pri kariernih odločitvah v času študija medicine in dentalne medicine. Karierni kongres, ki poteka v organizaciji študentskega sveta ljubljanske medicinske fakultete, je pomembna priložnost, da študenti in mladi zdravniki skozi neposreden stik s specialisti, mentorji in zdravstvenimi ustanovami lažje oblikujejo svojo poklicno pot, so organizatorji besede dekanje fakultete Ksenije Geršak na dvodnevnem dogodku pospremili v sporočilu za javnost. Pri izbiri specializacije naj bo v ospredju zanimanje za stroko, ne le zaslužek ali mesto zaposlitve, je bilo slišati na dogodku. | |
|
|
|
|
|
|
| Prenova nekdanje stavbe ekonomske šole v Celju | |
| Nekdanjo stavbo ekonomske šole v Vodnikovi ulici v Celju čaka obsežna prenova, po kateri bodo v njej uredili nove prostore Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru z raziskovalnim centrom za logistiko. Projekt z imenom Innovum predstavlja eno pomembnejših naložb v razvoj visokošolskega in raziskovalnega prostora v Celju v zadnjih letih. Na Univerzi v Mariboru so za STA pojasnili, da nameravajo javno naročilo za izvedbo gradbeno-obrtniških in instalacijskih del objaviti še ta mesec. Če postopek izbire izvajalca ne bo zapleten, naj bi pogodbo podpisali kmalu zatem. Začetek prenove je po zdajšnjih načrtih predviden v tretjem četrtletju letos, projekt pa naj zaključili do konca leta 2027. | |
|
| UP brez akreditacije za študij medicine | |
| UP brez akreditacije za študij medicine Univerza na Primorskem je pogrnila v akreditacijskem postopku za študij medicine. Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je v programu ugotovila vrsto pomanjkljivosti ali neskladnosti, v njem so zevale velike luknje na kadrovskem in finančnem področju. Vloga je spodletela tudi zato, ker univerza ni zmogla zagotoviti stabilnega finančnega vira za izvajanje študijskega programa. »S prvo zavrnitvijo se ne bomo ustavili,« ostaja odločna Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem. Napoveduje ponovno vložitev vloge, kar bodo lahko storili najhitreje šele jeseni. V koprskem rektoratu so prepričani, da bodo z novo vlogo bolj uspešni. Zato nadaljujejo projekt novogradnje fakultete za vede o zdravju z okoli 6000 kvadratnimi metri uporabne površine. | |
|
|
| Komentar o študiju medicine na UP | |
| Tomaž Klipšteter v komentarju Pismo s predvidljivim razpletom piše o neuspeh akreditacije študija medicine na Univerzi na Primorskem, ki je bil po njegovem mnenju povsem predvidljiv. Avtor vodstvu univerze očita pretirano zanašanje na politične obljube brez zagotovljenega financiranja, kadrov in klinične baze. "Akreditacijski postopek je spodletel tudi zaradi predvidljivega spoznanja, da univerza (še) nima proračunskega vira, s katerim bi trajno financirala študij. Agencije ni prepričalo zagotovilo rektorata, da bo univerza samoiniciativno financirala prvo študijsko leto in prva dva meseca študijskega leta 2028/29. Država bi namreč morala zagotoviti več kot deset milijonov evrov proračunskih sredstev za prvih šest let izvajanja študija, so izračunali neodvisni strokovnjaki." | |
|
|
| Slovenske raziskave tekočih kristalov | |
| Doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jaka Zaplotnik je prejel mednarodno diamantno nagrado za mlade raziskovalce na področju tekočih kristalov, ki jo podeljujeta Mednarodno združenje za tekoče kristale (ILCS) in raziskovalni oddelek Meta Reality Labs Research. Gre za najvišje priznanje med tremi nagradami, ki jih vsako leto podelijo mladim raziskovalcem z vsega sveta. Nagrada je namenjena spodbujanju mladih raziskovalcev na področju tekočih kristalov in sorodnih interdisciplinarnih področjih, ki s svojim delom prispevajo k razvoju tehnologij za razširjeno in navidezno resničnost, so zapisali na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko. | |
|
| Dijakinja s posebno raziskavo do novih ugotovitev glede Kosovelovih rokopisov | |
| Manca Boh je svojo ljubezen do literature in naravoslovja združila v raziskavi, ki povezuje področji kemije in kemijske tehnologije ter slovenskega jezika ali književnosti, so sporočili iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Pod mentorstvom učiteljice Gimnazije Želimlje Eve Lajevec ter somentorstvom ravnateljice NUK Jane Kolar in Hend Mahgoub s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je z analizo črnil v rokopisih preiskovala časovni okvir nastanka pesmi Srečka Kosovela. | |
|
|
|
| Pravopisna vojna | |
| Igor Bratož je kritično izpostavil tri jezikovne »novosti«, ki jih nekateri skušajo uveljaviti v naši knjižni materinščini. Prva je na novo uvedeni podčrtaj pri navajanju oseb moškega in ženskega spola. Druga je »novost« Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je sklenil, da v pravilnikih in pisnih aktih Filozofske fakultete zapisi v ženskem spolu nadomeščajo zapise v moškem spolu. Tretja »noviteta« je nasprotna drugi, saj žensko spremeni v moškega. Enako kakor podčrtaj je brez slovnične utemeljitve odločitev Filozofske fakultete na ljubljanski univerzi, da zapisi v ženskem spolu v fakultetnih aktih nadomeščajo zapise v moškem spolu. | |
|
|
| Razstava Fragmenti preteklosti | |
| Na razstavi srednjeveških fresk so prvič na ogled vsi sneti fragmenti iz cerkva v Crngrobu in na Vrzdencu. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z razstavo obeležujemo 90. in 100. obletnico prvih konservatorsko-restavratorskih posegov na stenskih poslikavah v omenjenih cerkvah. Po razstavi vas bosta popeljala soavtorja, dr. Gašper Cerkovnik in dr. Blaž Šeme. | |
|
|
|
| Skupina GIC Gradnje odprla mednarodni center za trajnostno gradnjo | |
| Skupina GIC Gradnje je v četrtek v Rogaški Slatini odprla mednarodni center za trajnostno gradnjo, ki ni le poslovna stavba, temveč prostor za razvoj in preizkušanje novih pristopov v gradbeništvu. Ob odprtju je potekala tudi strokovna razprava, na kateri so sodelovali predstavniki Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Gradbenega inštituta ZRMK in Gospodarske zbornice Slovenije. Sogovorniki so opozorili, da Slovenija potrebuje lastne standarde trajnostne gradnje ter tesnejše sodelovanje med stroko, industrijo in državo. | |
|
| Pobuda G Zero | |
| K pobudi so pristopili partnerji iz gospodarstva, raziskovalnih ustanov in strokovnih organizacij, med njimi tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. | |
|
| Modna revija Moda in mladi | |
| Na Mariborskem gradu so se v okviru projekta Mesec mode v muzeju – Moda na glavi, ki ga snuje kustodinja Maja Hren, na modni reviji Moda in mladi predstavili dijaki in študenti. Predstavili so sodobne interpretacije pokrival, modnih dodatkov in oblačilnih detajlov ter raziskovali razmerja med tradicijo, inovacijo in konstrukcijo. Sodelovali so ustvarjalci iz Srednja šola za oblikovanje Maribor, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Fakulteta za dizajn. | |
|
| Intervju z Denisom Ponižem | |
| Dr. Denis Poniž je v pogovoru spregovoril tudi o močni vlogi levice v akademskem svetu: "Bolj zaskrbljujoče je, da je levica kontaminirala velik del akademske sfere, kjer je biti »ne-levičar« nekaj nezaslišanega, kaj šele, da se pojavi nekdo, ki levim idejam zoperstavi nasprotne. Primer kolegice Saške Štumberger je več kot škandal, je znamenje, kakšen je danes mentalni in moralni profil ljubljanske filozofske fakultete in širše, ljubljanske univerze, ki je v preteklosti že dvakrat pokleknila, najprej ko je postala Univerza kralja Aleksandra Zjedinitelja, in v sedemdesetih, ko je postala Univerza Edvarda Kardelja. Ne prvi ne drugi nista imela nič z akademskim duhom in vrednotami, ki so zaobsežene v pojmu universitas." | |
|