Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 26.05.2026
26.05.2026
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Položitev temeljnega kamna novogradnje UL FFA | |
| Na območju Kampusa Brdo so danes položili temeljni kamen novogradnje ljubljanske fakultete za farmacijo. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je na slovesnosti dejal, da bo nova zgradba fakultete ustvarila pogoje za nadaljnji razvoj znanosti, izobraževanja in inovacij ne le v Ljubljani in Sloveniji, temveč tudi v širšem mednarodnem okolju. Skupna vrednost projekta je nekaj čez 100 milijonov evrov, zaključen pa naj bi bil leta 2030, je v izjavi za medije povedal Majdič. Dekan Fakultete za farmacijo Rok Dreu je izpostavil, da je projekt rezultat večletnega sodelovanja univerze, ministrstev in drugih deležnikov. »Projekt novogradnje je rezultat skupnih prizadevanj Univerze v Ljubljani, pristojnih ministrstev in številnih deležnikov. Verjamem, da bomo z novimi prostori dolgoročno okrepili pedagoško in raziskovalno delo ter upravičili zaupanje vseh, ki so projekt podprli,« je povedal. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je izpostavil, da v manj kot treh letih polagajo tretji temeljni kamen za nove fakultete v Ljubljani, in sicer za medicinsko in veterinarsko fakulteto ter danes za fakulteto za farmacijo. Veseli pa se trenutka, ko bodo položili temeljni kamen za novo fakulteto za strojništvo, ki bo stala ob novi fakulteti za farmacijo. | |
|
|
|
|
| Okoliščine doktorskega študija Nike Kovač | |
| Ob odsotnosti pojasnil s strani filozofske fakultete smo tokrat za pojasnila prosili krovno institucijo ljubljansko univerzo pod vodstvom Gregorja Majdiča. Tam pa so se na vprašanja o sumih, da so bila pri doktorskem študiju kršena pravila v korist Nike Kovač, odgovorom izognili, na nekatera vprašanja pa sploh niso odgovorili. Okoliščine osem let trajajočega doktorskega študija Nike Kovač ostajajo nepojasnjene. Med drugim v oči bode, na kakšen način je Kovač prešla iz študija s področja sociologije kulture na področje etnologije in socialne antropologije. Iz javnih objav izhaja, da je bil sklep o soglasju k prehodu med sociologijo in antropologijo sprejet šele po njeni predstavitvi doktorske dispozicije. A namesto konkretne obrazložitve tega neskladja so nam z univerze poslali zgolj prepis splošnih pogojev za vpis na interdisciplinarni doktorski študijski program humanistika in družboslovje. | |
|
| Odziv strokovne javnosti na prehranske smernice | |
| Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete izražajo zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave nacionalnih prehranskih smernic za leto 2025. Kot opozarjajo, njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane. Kritični so tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu. Kot so v skupni izjavi pojasnili v omenjenih ustanovah, je bilo več njihovih strokovnjakov povabljenih k podaji strokovnih pripomb na delovni osnutek prehranskih smernic, a na koncu njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane. Predstavniki NIJZ, inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete od pristojnih institucij pričakujejo ustrezna pojasnila glede postopka priprave in objave dokumenta ter "takojšnjo odpravo nepravilnosti, povezanih z nepooblaščeno uporabo imen in institucionalnih povezav posameznih strokovnjakov". | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Raziskovalni reaktor TRIGA | |
| Šestdeset let je minilo od začetka delovanja raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh. Vodja reaktorja Anže Jazbec je med novejšimi projekti zpostavil sodelovanje z ljubljansko Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo pri razvoju radioterapije z zajemom nevtronov, eksperimentalnega načina zdravljenja raka, pri katerem z nevtronskim obsevanjem ciljano uničujejo tumorske celice. Letos pa so začeli tudi projekt z ljubljansko Biotehniško fakulteto, v okviru katerega bodo preučevali vpliv obsevanja na mutacije rastlin. | |
|
|
|
| Napoved današnjih dogodkov | |
| Na Univerzi v Mariboru bo potekala seja senata Univerze v Mariboru, na kateri bodo med drugim obravnavali spremembe študijskih programov ter povišanje števila razpisanih vpisnih mest za tujce za vpis v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov v študijskem letu 2026/2027. Na Streliški ulici 12 v Ljubljani bo potekala žalna slovesnost v spomin na leta 1942 umorjenega teologa, etnologa in politika Lamberta Ehrlicha, ki jo prirejata društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, govornik bo nekdanji župan Demosa v Kranju Vitomir Gros. | |
|
| Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge | |
| Poslanska skupina Resnica je v DZ vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog uvaja sistem naključnega testiranja poslancev, predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev na prepovedane droge. Po predlogu se za prepovedane droge ne štejejo substance, ki se uporabljajo kot zdravila, in konoplja. Za izvedbo testiranj in laboratorijskih analiz bi bil pristojen Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete, ki bi moral zagotavljati uporabo mednarodno priznanih in akreditiranih metod ter visoko raven varovanja osebnih podatkov in sledljivosti postopkov. Analize bi se izvajale na podlagi vzorcev las, urina ali krvi, pri čemer predlog določa uporabo najmanj invazivne metode odvzema, a zagotavlja zanesljivost rezultata za najmanj 60 dni po zaužitju prepovedane droge. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Dokumenti za povečanje produktivnosti | |
| Slovenija je v zadnjih šestih letih dobila več dokumentov, ki so se ukvarjali z ukrepi za povečanje produktivnosti. Leta 2020, med tretjo Janševo vlado, je raziskovalna skupina Združenja Manager pod vodstvom Dušana Mramorja in v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto ter ministrstvom za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Zdravko Počivalšek, pripravila akcijski načrt za večjo produktivnost. Tega so dve leti pozneje nadgradili z akcijskim načrtom za večjo blaginjo, ki se je poleg večje produktivnosti in delovne aktivnosti osredotočila tudi na dejavnike nematerialne blaginje. Analize produktivnosti v vsakoletnem poročilu o razvoju pripravi Umar, s to temo se ukvarjata tudi svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter mislišče Inštitut Razvojnik. | |
|
|
| Študij o širjenju zlatega šakala po Evropi | |
| Iztrebljanje volkov v 19. in 20. stoletju je bilo ključno za širjenje zlatega šakala po Evropi, ugotavlja študija, ki so jo vodili znanstveniki iz Slovenije in Francije. Ugotovili so tudi, da šakali območja blizu naselij uporabljajo kot zaščito pred volkovi. Študija napoveduje, da bi šakali v prihodnje lahko naselili do 75 odstotkov Evrope. Raziskovalci iz 13 evropskih držav so pod vodstvom znanstvenikov iz Slovenije in Francije proučevali širjenje zlatega šakala po Evropi, je sporočil vodilni avtor raziskave Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Strokovnjaki so doslej predpostavljali več možnih vzrokov za to širjenje, na primer segrevanje podnebja, spremembe v rabi prostora in pomanjkanje večjih plenilcev. Med slednjimi se je najpogosteje omenjalo volkove, ki lahko izpodrinejo in tudi uplenijo šakale. | |
|
|
| Nagrada Bader za dr. Svita Komela | |
| Doc. dr. Svit Komel s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je postal prvi raziskovalec v Sloveniji, ki je pred dnevi prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti. Nagrada, ki slavi najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije, se ponaša z zgodovino prejemnikov, ki so se pozneje uveljavili kot vodilni znanstveniki v svojem akademskem okolju, med njimi pa so tudi ugledni mednarodni raziskovalci. Nagrajena doktorska disertacija prinaša povsem nov pogled na habsburške agrarne reforme. Avtor v njej preučuje odpravo kmečkih pravic na gozdovih in pašnikih med približno letoma 1848 in 1895. Reformo interpretira kot poseben način izvrševanja oblasti in ustvarjanja vednosti o lokalnih pojavih, navadah in praksah, ki ga imenuje popis. | |
|
| Novi korpus lahkega branja | |
| Korpus lahkega branja v slovenščini nastaja v okviru projekta LahTex, pri katerem sodelujeta ljubljanska Filozofska fakulteta in Center za jezikovne vire in tehnologije, ki deluje v okviru ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, projekt pa vodi Inštitut za novejšo zgodovino. V pogovoru je o projektu spregovoril vodja projekta Vojko Gorjanc, profesor na Univerzi v Ljubljani in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v okviru raziskovalne skupine digitalna humanistika. | |
|
| Dnevi lahkega branja | |
| Minuto pred 12. uro bodo po slovenskih splošnih knjižnicah z branjem poslanice začeli prve Dneve lahkega branja. Poslanica prinaša osrednje sporočilo letošnjega dogajanja, ki je zajeto v sloganu "Dostopno. Razumljivo. Enakopravno. Brez ovir, za vse." Sodelujoče knjižnice do 5. junija pripravljajo skupno okoli 40 dogodkov. Prvi Dnevi lahkega branja potekajo pod okriljem Kompetenčnega centra za lahko branje, ki deluje pri Koroški osrednji knjižnici knjižnici dr. Franca Sušnika z Raven na Koroškem. Za izvedbo prvih Dnevov lahkega branja, katerih častna pokroviteljica je predsednica republike Nataša Pirc Musar, je ravenska knjižnica povezala vseh 58 splošnih knjižnic po Sloveniji. K sodelovanju sta pristopili tudi zamejski knjižnici v Celovcu in Trstu, prav tako se dogajanju pridružuje visokošolska knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. | |
|
|
| Posli Aleksandre Pivec in projekt ODEON | |
| Nekdanja ministrica Aleksandra Pivec od leta 2023 deluje tudi kot samostojna podjetnica, ki se ukvarja s podjetniškim in poslovnim svetovanjem. Iz njenih letnih izkazov še izhaja, da je Pivec vodja projektov, ki nato plačuje sodelavce. Februarja letos ji je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani plačala nekaj manj kot 12.000 evrov. Po javno dostopnih podatkih gre za okoli dva milijona evrov vreden projekt o trajnostni živinoreji v Sloveniji, poimenovan ODEON. Pri njem Pivec oziroma njeno podjetje nastopa kot "tehnološki partner". Pred dnevi pa je Pivec prejela še 36.600 evrov od Komunale Novo mesto, ki jo vodi Bojan Kekec (SDS). | |
|
| Plečnikova nagrada | |
| Plečnikovo nagrado za javni prostor je strokovna žirija letos namenila Čolnarni Zaka. Na nocojšnji slovesnosti so podelili tudi štiri Plečnikove medalje. Plečnikovo štipendijo sta prejeli Nika Jeromel in Erika Slovša za čebelnjak Anton, ki je nastal kot študijski projekt Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. | |
|
| Odstopi državnih sekretarjev | |
| Vlada je v petek na dopisni seji sprejela nekaj kadrovskih določitev. Med drugim se je seznanila z odstopoma državnih sekretarjev na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urbana Kodriča in ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen. Razrešila je tudi državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Melito Gabrič. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|