Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 27.05.2026
27.05.2026
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Genom človeške ribice | |
| Človeške ribice, ki so se leta 2016 izlegle v Postojnski jami in takrat pritegnile pozornost svetovnih medijev, bodo 30. maja dopolnile deset let. Leglo iz leta 2016 je za biologe redka raziskovalna priložnost. Mladiči živijo v velikih akvarijih v posebnem delu Postojnske jame, nedaleč od turistične poti, obiskujejo pa jih predvsem jamski biologi in občasno strokovnjaki z Univerze v Ljubljani. Genom človeške ribice je bil »razvozlan« leta 2019, z velikim raziskovalnim izzivom so se uspešno spopadli raziskovalci Univerze v Ljubljani, Univerze v Aarhusu na Danskem in kitajskega inštituta BGI Research. | |
|
|
|
|
|
| Popravek novice o položitvi temeljnega kamna novogradnje UL FFA | |
| Na območju Kampusa Brdo so položili temeljni kamen novogradnje ljubljanske fakultete za farmacijo. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je na slovesnosti dejal, da bo nova zgradba fakultete ustvarila pogoje za nadaljnji razvoj znanosti, izobraževanja in inovacij ne le v Ljubljani in Sloveniji, temveč tudi v širšem mednarodnem okolju. V sodobnem objektu bo prostora za 2000 in ne dvesto študentov, kot je navedla STA. | |
|
|
|
| Poziv vladi k stabilni podpori nadarjenih mladih | |
| Več kot 15 organizacij in društev, med njimi tri univerze, pozivajo prihajajočo vlado in druge odločevalce, naj zagotovijo stabilno podporo za razvoj talentov in doseganje vrhunskega znanja nadarjenih mladih. Podpora naj bo v sistemu vzgoje in izobraževanja v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu, so navedli. Prav tako naj ustrezno zakonsko in materialno uredijo položaj nevladnih organizacij in drugih, ki že desetletja uspešno skrbijo za različne oblike dela z nadarjenimi mladimi, je zapisalo 16 organizacij in društev, med njimi univerze v Ljubljani, v Novi Gorici in na Primorskem. | |
|
|
| Cankarjeva nagrada | |
| V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo nocoj podelili Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Za nagrado je nominiranah pet del avtorjev Ajde Bračič, Nine Dragičević, Aljoše Harlamova, Anje Radaljac in Tine Volarič. Nagrada je vredna 7000 evrov, dobitnik bo prejel tudi diplomo in pisno utemeljitev. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. | |
|
|
| Študija o širjenju zlatega šakala po Evropi | |
| Iztrebljanje volkov v 19. in 20. stoletju je bilo ključno za širjenje zlatega šakala po Evropi, ugotavlja študija, ki so jo vodili znanstveniki iz Slovenije in Francije. Ugotovili so tudi, da šakali območja blizu naselij uporabljajo kot zaščito pred volkovi. Študija napoveduje, da bi šakali v prihodnje lahko naselili do 75 odstotkov Evrope.Raziskovalci iz 13 evropskih držav so pod vodstvom znanstvenikov iz Slovenije in Francije proučevali širjenje zlatega šakala po Evropi, je sporočil vodilni avtor raziskave Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Strokovnjaki so doslej predpostavljali več možnih vzrokov za to širjenje, na primer segrevanje podnebja, spremembe v rabi prostora in pomanjkanje večjih plenilcev. Med slednjimi so se najpogosteje omenjali volkovi, ki lahko izpodrinejo in tudi uplenijo šakale. | |
|
|
|
| Na Gorenjskem zlato priznanje osmim inovacijam | |
| GZS - Regionalna zbornica Gorenjska je v partnerstvu z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, javno agencijo Spirit Slovenija ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS podelila osem zlatih, tri srebrna in pet bronastih priznanj. Štiri najbolje ocenjene inovacije bodo kandidirale za priznanja na nacionalni ravni v okviru Dneva inovativnosti 15. septembra. To so Domelov visokozmogljiv elektromotor za dinamično krmiljenje navora v športnih vozilih, podporni sistem za napredno vročo predelavo jekla, ki so ga razvili Sij Acroni, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in podjetje C3M, smuči Elan Ace s tehnologijo Active Suspension Drive ter industrijski prečni sistem strojnega vida za zaznavanje napak na lesenih deskah Smarti iCross podjetja Tab Systems. | |
|
| Prihodnost gradu Lože | |
| Posestvo gradu Lože je v zasebni lasti, a se ne zapira pred javnostjo. Martina in Robin Jemec, naslednika lastnikov, neobremenjena s preteklostjo iščeta načine, kako grad Lože spet oživiti. Zadnji lastnik je bil Evgen Mayer. Njegovi sestri sta bili Marija Medved Mayer, modna oblikovalka, in Ana Mayer Kansky, kemičarka in prva ženska z doktoratom na ljubljanski univerzi. Čeprav se Jemčeva zavedata, da je obnova posesti za zdaj bolj sanje, so s projekti, ki so jih že izvedli v sodelovanju z različnimi ustanovami, tudi Univerzo v Mariboru, ugotovili, da je izvedljiva, čeravno z visokimi vložki in z ogromno dovoljenji. Grad je vključen v mednarodni projekt Crocus EU Horizon, v katerem so lastniki s pomočjo strokovnjakov Univerze v Mariboru pripravljali poslovni načrt in vizijo za vlogo gradu v prihodnosti. | |
|
|
| Ohranitev avtohtonih pasem domačih živali | |
| Danes številnim avtohtonim pasmam domačih živali grozi izumrtje. Prav zato postajajo pobude za njihovo ohranjanje vse pomembnejše, med njimi tudi ARK mreža, sistem ARK kmetij in ARK središč, ki povezuje rejce, strokovnjake in širšo javnost pri varovanju slovenskih avtohtonih pasem. Gre za model, ki ga poznajo tudi druge evropske države, Slovenija pa ga razvija pod okriljem Javne službe nalog genske banke v živinoreji na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Slovenija je leta 1996 ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti in s tem pristopila tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, vključno z ohranjanjem slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. To področje je v Sloveniji zakonsko urejeno in se izvaja kot Javna služba nalog genske banke v živinoreji na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. | |
|
| Predstavitev projekta SpaceDent | |
| Prve mednarodne strokovne konference s področja tehnologije čistih prostorov v Sloveniji, ki jo je organiziralo združenje SCS, se je udeležilo več kot 20 vrhunskih tujih in domačih strokovnjakov ter več kot 160 slušateljev iz vrst industrije, raziskovalnih institucij in akademskega okolja. Na dogodku je Hana Prtenjak, študentka Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, predstavila študentski projekt SpaceDent, v katerem ugotavlja, da je tudi v breztežnostnem prostoru mogoče zagotoviti ustrezen nadzor nad kontaminacijo ter varno izvajati zobozdravstvene posege v mikrogravitaciji. | |
|
| In memoriam - prof. dr. Janez Grad | |
| Prof. dr. Janez Grad ni bi! samo izjemen znanstvenik, matematik, informatik, profesor in eden od najvidnejših pionirjev računalništva in informatike pri nas. Prof. Grad je s svojo vizijo in prizadevanji zaslužen za vzpostavitev Katedre za poslovno informatiko na Ekonomski fakulteti. Katedra seje kadrovsko in raziskovalno intenzivno razvijala na področja prenove in informatizacije poslovanja (poslovnih procesov, poslovne logistike ter digitalne transformacije poslovanja). Tudi zaradi svoje mednarodne uspešnosti in odmevnosti je postala, in ostaja, eno ključnih področij delovanja EF. Za njegovo uspešno delo na področju vzpostavitve področja poslovne informatike in njenega razvoja mu je ob upokojitvi, na predlog EF, Univerza v Ljubljani podelila naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. | |
|
| Razstava Izgubljeno s časom | |
| V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo v sredo odprli razstavo z naslovom Izgubljeno s časom. Srednjeveški rokopisni fragmenti. Razstava prvič v Sloveniji združuje ostanke srednjeveških knjig iz različnih slovenskih ustanov ter razkriva skrite poti srednjeveške pisne kulture in intelektualnega življenja na Slovenskem. Ob robu razstave je nastala tudi ilustrirana publikacija z naslovom Izgubljeno s časom. Srednjeveški rokopisni fragmenti, ki je izšla v sozaložništvu NUK in Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. | |
|
| Izobraževanje, znanost, mladina v koalicijski pogodbi | |
| Nova vlada bo ponovno združila celotno izobraževalno vertikalo v eno samo ministrstvo, glavno vodilo načrtov na področju izobraževanja pa bo "uveljavitev ideološko nevtralne šole". O tem, kako pomemben resor bo to, se bo izkazalo skozi izbiro ministrice oziroma ministra, "ali bo ta ideološko močan ali pa bo imel politično moč, če ima vlada resno namero poseči na področje vzgoje in izobraževanja," pravi dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Skupaj smo se sprehodili čez najpomembnejše med nekaj manj kot dvajsetimi cilji, ki si jih je zadala koalicija. | |
|
|
| Sofinanciranje raziskovalnih projektov v podporo kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prehrani | |
| Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) je objavila javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov v podporo kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prehrani v letošnjem letu. Za sofinanciranje projektov je namenjenih 3,5 milijona evrov, prijavitelji pa lahko prijavo oddajo do 30. junija. Glavni cilj razpisa je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov v okviru 20 razpisanih tem, ki bodo podpora sektorju pri razvoju usmeritev kmetijske politike na posameznih področjih javnega interesa, je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. | |
|