Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 05.06.2026
08.06.2026
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Posvet o pomenu humanistike v sodobni družbi | |
| Na Univerzi v Ljubljani je danes potekal posvet o pomenu humanistike v sodobni družbi. Raziskovalci s filozofske fakultete so se strinjali, da humanistika v času hitrega tehnološkega razvoja, umetne inteligence in družbene polarizacije ostaja nepogrešljiva za razvoj kritičnega mišljenja ter oblikovanje demokratične družbe. Dekanija ljubljanske filozofske fakultete Mojca Schlamberger Brezar je v uvodnem nagovoru poudarila, da predstavljata humanistika in družboslovje vest vseh znanstvenih področij ter sta nepogrešljiva pri interdisciplinarnem raziskovanju. Ob tem je spomnila na številne dejavnosti fakultete za krepitev prepoznavnosti humanistike, med drugim na projekt Humanistika, to si ti!, ki je nastal v okviru Evropske noči raziskovalcev, tematska leta in sejem akademske knjige Liber.ac. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je v svojem nagovoru med drugim dejal, da se vloga univerz v času umetne inteligence in prosto dostopnih informacij spreminja. Po njegovih besedah univerze niso več predvsem posredovalke znanja, temveč vse bolj njegove razlagalke, zato bi bilo treba humanistične vsebine močneje vključevati tudi v druge študijske programe. | |
|
|
| Obetavno odkritje slovenskih raziskovalcev | |
| Na ljubljanski fakulteti za farmacijo so razvili molekulo, ki je v raziskavah na miših izboljšala njihov spomin in učne sposobnosti ter pri tem ni povzročala pomembnih neželenih učinkov. Molekula uspešno prehaja v možgane in deluje na več tarč hkrati, zato bi lahko bila pomemben korak pri razvoju novih zdravil za kognitivne motnje pri ljudeh. Razvoj novih učinkovin za zdravljenje bolezni možganov je zahtevnejši in dražji od razvoja učinkovin, ki ne delujejo v možganih, saj morajo, kot je za STA poudaril raziskovalec s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani Urban Košak, raziskovalci dokazati, da učinkovina sploh doseže možgane ter tam na ustrezen način deluje na proteine (tarče), povezane z boleznijo. Čeprav so rezultati obetavni, raziskovalec Košak opozarja, da uspeh v laboratoriju še ne pomeni, da bo molekula nekoč res postala zdravilo. Na fakulteti zato nadaljujejo predvsem temeljne raziskave. | |
|
|
|
|
| Borut Rončević - minister za izobraževanje, znanost in mladino | |
| Vodenje ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino v novi vladi prevzema sociolog Borut Rončević. Prihaja iz akademskega sveta, bil je ena ključnih osebnosti pri oblikovanju nekaterih visokošolskih zasebnih ustanov. Na predstavitvi pred pristojnim odborom DZ je največ odzivov sprožil z zavzemanjem za ideološko nevtralno izobraževanje. Opozorila glede možnosti konflikta interesov ob dejstvu, da je bil v preteklosti dejaven pri oblikovanju zasebnega visokega šolstva, je zavrnil. Pojasnil je, da je iz FUDŠ v Novi Gorici lani oktobra, ko je dal odpoved, tudi izstopil kot soustanovitelj, ustanovi v Novem mestu, na katerih trenutno deluje, pa sta javni. | |
|
|
| Prenova šolskega kurikula | |
| Napoved, da je šolski kurikul potreben prenove, zveni sila nenavadno tudi ob dejstvu, da je bil prenove v resnici deležen pred kratkim. Pedagog dr. Janez Vogrinc, sicer redni profesor na ljubljanski Pedagoški fakulteti in bivši dekan te fakultete, je bil v mandatu vlade Roberta Goloba član kurikularnega sveta, ki je spremljala in usmerjala prenovo vzgojno-izobraževalnih programov. V lanskem letu je približno 900 strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja pripravilo več deset učnih načrtov za gimnazijske in osnovnošolske programe, ki se bodo začeli postopoma uporabljati že v prihodnjem šolskem letu. V Sloveniji smo skratka ravnokar končali kurikularno prenovo in trenutno potekajo usposabljanja za učitelje za učinkovito uporabo prenovljenih kurikularnih dokumentov. Vogrinc je bil ob napovedi novega ministra, da je slovensko šolstvo potrebno kurikularne prevetritve, zato začuden. | |
|
|
| Kolumna dr. Mojce Pajnik: Bojkot in meje nevtralnosti | |
| Dr. Mojca Pajnik, profesorica na FDV, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, piše o logiki bojkota. Logika bojkota danes strukturira tudi razprave o Izraelu in Palestini: ali lahko institucionalno sodelovanje v času genocidne vojne poteka naprej, kot da politični kontekst ne obstaja? Tu se lomita dva nasprotujoča si pogleda. Prvi zagovarja nadaljevanje sodelovanja skoraj ne glede na kontekst. Univerzitetna partnerstva, kulturne izmenjave, medijske mreže in športni dogodki naj bi ostali odprti prostori dialoga. V tej argumentaciji se na primer izpostavlja, da je univerza prostor raziskovanja in kritične misli in da akademska svoboda ne sme postati predmet političnega pogojevanja. Če želimo izvajati pritisk na vlado - tako zagovorniki tega pogleda -, moramo ciljati vlado, ne pa posameznih znanstvenic. Lanskoletna deklarativna gesta Univerze v Ljubljani, da ne vstopa v projekte in konzorcije z izraelskimi institucijami, je bila pomembna prav kot izraz univerzitetne avtonomije. Univerza ima pravico in odgovornost odločati, kakšne oblike sodelovanja legitimira. | |
|
|
| Razstava o odprti znanosti | |
| Na Slomškovem trgu pred rektoratom Univerze v Mariboru je do 15. junija na ogled razstava o odprti znanosti, ki na dostopen in vizualno privlačen način približuje svet raziskovanja, kjer so znanje, podatki in rezultati dostopni vsem - brez ovir. Obiskovalci lahko spoznajo, kako slovenske raziskovalne organizacije uresničujejo načela odprte znanosti, ki temeljijo na sodelovanju, transparentnosti in deljenju znanja. Cilj odprte znanosti je olajšati izmenjavo informacij, povečati dostopnost in vpliv znanstvenih spoznanj ter s tem omogočiti hitrejši in učinkovitejši družbeni napredek. Razstava poteka v okviru Festivala znanosti in umetnosti Univerze v Mariboru - FestUM 2026, ki nosi podnaslov Kakovost. Pomen. Odgovornost. Kako vrednotimo znanstvenoraziskovalno delo? V sklopu festivala bosta potekala tudi nacionalni dogodek projekta Spoznaj ter spremljevalni festivalski program, ki povezuje znanost, umetnost in razmislek o pomenu raziskovalnega dela v sodobni družbi. | |
|
|
|
| Raziskovalni projekt GETM4 | |
| »Na naslednjem sestanku si zastavite eno samo vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi to naredili povsem drugače? Morda nič. Toda verjetnost, da se bo zgodilo karkoli zanimivega, bo v tistemu trenutku višja kot kadarkoli v tistemu tednu, « svetuje Jure Andolšek, član katedre za menedžment in organizacijo ekonomske fakultete v Ljubljani. Igrivost je po definiciji eksperiment z neznanim izidom, in prav v tem je njena vrednost za vsako organizacijo, ki želi preživeti naslednje desetletje. Članek je del serije razmislekov, ki so objavljeni na spletni strani dnevnik.si. V njih raziskovalci Univerze v Ljubljani razčlenjujejo izzive sodobnega dela, podprte z izsledki mednarodnega raziskovalnega projekta GETM4 (Global Entrepreneurial Talent Management 4). | |
|
| Dokument o prehranskih smernicah | |
| Dokument »Prehrana za zdravje in planet - Slovenske smernice za prehrano 2025« je bil objavljen brez potrditve na vladi in brez široke strokovne razprave. Kot takšen je sprožil val ostrih kritik ključnih ustanov in strokovnjakov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko (Nutris) in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani so javno opozorili na nepooblaščeno navajanje sodelovanja, neupoštevane pripombe in pomanjkanje strokovnega konsenza. NIJZ, Nutris in Biotehniška fakulteta so 25. maja objavili skupno izjavo, v kateri izražajo »resno zaskrbljenost«. Pojasnili so, da so strokovnjaki podali pripombe na osnutke, ki pa večinoma niso bile upoštevane. Kljub temu so njihova imena in institucije navedene med sodelujočimi, kar ustvarja lažen vtis soglasja. Prof. dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete je zahtevala umik svojega imena, saj ni imela vpogleda v končno verzijo. Podobno se je odzval tudi Nutris. | |
|
| Odprta akademija 2026 | |
| Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ob zaključku študijskega leta odpira vrata. Na treh lokacijah, na Erjavčevi in Dolenjski cesti ter v Tobačni ulici, lahko do konca tedna pogledate v drobovje ene od naših osrednjih umetniških izobraževalnih institucij. Na ogled so dela več kot štiristotih študentk in študentov. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v 1. letnik piše okroglo 100 študentov. "ALUO je tako, je zelo živa, je zelo eksperimentalna. Ogromno imamo interdiscipnarnih projektov. Tudi na razstavi se bo tega videlo res veliko. Ogromno je raziskovanja. Seveda smo pa po drugi strani še vedno kritični. Sama infrastruktura, sami pogoji za delo so, lahko rečemo, podpovprečni," pravi dekanja ALUO Barbara Predan. | |
|
|
| Letna študentska razstava na Akademiji umetnosti UNG | |
| Na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici so v petek odprli tradicionalno študentsko letno razstavo. Obiskovalci so si lahko ogledali kratke igrane in animirane filme ter napovednike nastajajočih produkcij, diplomske in magistrske fotografske serije, novo-medijske projekte, prostorske postavitve in performanse, ustvarjalne izide delavnic, ki so jih vodili priznani domači in mednarodni mentorji, in videoigre. Le še danes pa je v koprski galeriji Meduza na ogled razstava Eros in tanatos študentk in študentov prvega letnika umetniške smeri Pedagoške fakultete UP. | |
|
| Razstava v NUK-u | |
| Depo prihodnosti: NUK in nova generacija nizkoogljičnih depojev: Razstava predstavlja trinajst idejnih zasnov študentov Fakultete za knjižnica arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki raziskujejo možnosti razvoja nove 12.30 generacije knjižničnih depojev za dolgoročno hranjenje slovenske pisne kulturne dediščine. Razstava bo na ogled do 22. avgusta. | |
|
| Raziskovalni reaktor TRIGA | |
| Raziskovalni reaktor TRIGA je še vedno sodobna raziskovalna infrastruktura, ki polovico svojega obratovalnega časa nameni raziskavam, drugo polovico pa usposabljanju. Gre za raziskave na področju nevtronske aktivacijske analize, to je metode, s katero se ugotavlja, kateri kemijski elementi so v vzorcih, in testiranje materialov. V TRIGA testirajo komponente za naprave, ki morajo biti odporne proti sevanju, in celo detektorje, ki še niso komercializirani in bodo v prihodnjih letih uporabljeni na večjih reaktorjih nukleark. Od lani v sodelovanju s fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo vodijo metodo BNCT, ki bo morda v prihodnje uporabna za zdravljenje rakavih obolenj, z biotehnično fakulteto pa bodo obsevali semena in opazovali, kakšen vpliv ima obsevanje na mutacije rastlin. | |
|
| Pogovor o Erasmus+ | |
| Na dogodku Mojstri prihodnosti so mladi pokazali, kaj znajo, pogovor o Erasmus+ pa je odprl vprašanje prakse, podjetij in prihodnjega kadra. Pogovor o Erasmus+ je povezovala Urška Slapšak iz Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Urška Slapšak iz CMEPIUS-a je Erasmus+ opisala kot »skok iz cone udobja«. Za nekatere mlade je to prvi stik s tujino, prvi samostojni odhod od doma ali prvi let z letalom. A hkrati je poudarila, da ne gre za počitnice. Za dobro prakso so potrebni priprava, podpora in delodajalci, ki so pripravljeni sodelovati. Na Ekonomski šoli Ljubljana, kjer Erasmus+ koordinira Eva Zule, izmenjava že dolgo ni več razumljena kot nagrada za najboljše ocene. »Erasmus+ ni več samo za odličnjake,« je poudarila. Pomembno je tudi, ali dijak sodeluje, pokaže zanimanje in je pripravljen izkušnjo vzeti resno. | |
|