Dogodki in obvestila

Projekt PUŠ »Uporaba ladijskih desalinizatorjev za oskrbo solinarskih hišic« je povezal študente različnih fakultet pri raziskovanju trajnostnega načina oskrbe z vodo. Projekt je študentom omogočil, da so znanje, pridobljeno med študijem, uporabili v praksi in iskali rešitev za konkreten problem lokalne skupnosti. Vodilni partner projekta je bila Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, partner iz delovnega okolja pa Pomorski muzej – Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano. Projekt je potekal od februarja do junija 2026. V delo so bili vključeni študenti in mentorji Fakultete za pomorstvo in promet (FPP), Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) in Fakultete za elektrotehniko (FE) ter študentka Fakultete za družbene vede (FDV). Projekt je nastal kot odziv na problem v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Za njihovo obnovo in morebitno ponovno uporabo je treba poiskati način oskrbe s pitno vodo. Udeleženci projekta so zato raziskovali, ali bi bilo mogoče tehnologijo, ki se uporablja na ladjah, uporabiti tudi v solinarskem okolju.

V praktičnem delu projekta je bil testiran prenosni desalinizator Rainman AC-140 L, ki deluje po načelu reverzne osmoze. Testiranje je potekalo v realnih razmerah v Piranskem zalivu. Med delovanjem so spremljali električni tok in napetost, tlak v sistemu, temperaturo vode, pretok ter slanost vzorcev. Povprečni pretok pridobljene vode je znašal 27,01 litra na uro, povprečni pretok slanice pa 84,4 litra na uro. Rezultati testiranja so potrdili, da je sistem deloval pravilno in stabilno ter v okviru pričakovanih parametrov. V okviru projekta so preučevali tudi možnost, da slanice ne bi obravnavali zgolj kot odpadno vodo, temveč bi jo usmerili na poskusno solno polje in uporabili za pridobivanje soli.  Analize izristaljene soli iz bazenov z morsko vodo in slanico nastale pri uporabi desalinizatorja kažejo, da se soli med seboj razlikujejo po vsebnosti magnezija (Mg), kalija (K), žvepla (S) in kalcija (Ca) ter deležu nastalih soli, hidratov, hidrat sulfatov in sadre. Vidne so tudi morfološke razlike nastalih kristalčkov sol. Kristalčki soli nastali iz slanice kažejo bolj razvejane podolgovate (dendritske) oblike in so rasli hitreje v primerjavi s kristalčki soli iz morske vode, ki so bolj pravilnih izometričnih oblik in rastejo počasneje.

Testiranje je pokazalo, da lahko naprava stabilno proizvaja pitno vodo. Pridobljeni rezultati so podlaga za nadaljnje raziskovanje možnosti uporabe ladijskih desalinizatorjev pri obnovi solinarskih hišic. Projekt je študentom ponudil priložnost, da znanje, pridobljeno na predavanjih, uporabijo pri reševanju resničnega problema. S skupnim delom so se učili odkrivati in popravljati okvare, uporabljati merilno opremo, analizirati vzroke in razlagati rezultate ter sodelovati s kolegi z drugih strokovnih področij.
 

Fotografije so iz arhiva projektne skupine. Prispevek je v okviru projektnih aktivnosti pripravila študentka FDV.