Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 29.09.2026
29.09.2026
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Novo študijsko leto na UL | |
| Na Univerzi v Ljubljani v prihajajočem študijskem letu uvajajo dva nova študijska programa, to sta biofarmacevtsko inženirstvo in bioekonomija. Tudi letos je bilo sicer veliko zanimanja za program medicine, omejitev vpisa so uvedli na 71 rednih in enem izrednem študijskem programu, je na novinarski konferenci pojasnil rektor univerze Gregor Majdič. Število vpisanih na ljubljansko univerzo na vseh treh stopnjah študija po njegovih besedah ostaja okoli 38.000. Ob tem je Majdič izpostavil, da zaradi nekaterih starih stavb še vedno nimajo najboljših pogojev za delo. Univerza v Ljubljani novo študijsko leto začenja tudi s pomembnimi vsebinskimi novostmi. Ena takšnih je uporaba novega strojnega prevajalnika za slovenski in angleški jezik, ki ga profesorji lahko uporabljajo za podnaslavljanje svojih predavanj za tuje študente na izmenjavi. Študente in zaposlene na univerzi bodo letos seznanili tudi z novimi smernicami za uporabo umetne inteligence. Kot je pojasnila Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve Univerze v Ljubljani, bo univerza z novim študijskim letom uvedla posebne interdisciplinarne STEAM-predmete, ki bodo potekali v okviru kreditno ovrednotenih obštudijskih dejavnosti. Na Univerzi v Ljubljani bodo v četrtek prvič odprli fizično trgovino z izdelki Univerze v Ljubljani v prostorih rektorata. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Omejitev vpisa na UL zaradi velikega navala | |
| Univerzo bo v vseh treh stopnjah študija obiskovalo približno 38.000 študentov. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je na današnji novinarski konferenci v Zbornični dvorani poudaril, da ljubljanska univerza ostaja najbolj iskana slovenska univerza med kandidati za študij. »Ostajamo najuspešnejša in, mislim, da tudi najbolj iskana univerza za dijake pri vpisu,« je dejal. Zaradi velikega zanimanja so morali omejiti vpis na 71 rednih in enem izrednem študijskem programu. Majdič je poudaril, da cilj univerze ni nadaljnje povečevanje njihovega števila. »Naš cilj nikakor ni v prihodnjih letih povečevati tega, ampak je naš cilj, da ostajamo in še gradimo našo, ne samo podobo, ampak dejansko stvarnost tega, da smo najboljša, najkakovostnejša univerza, kjer študenti dobijo najbolj vrhunsko izobrazbo, primerljivo z vsemi mednarodnimi univerzami,« je dejal. Univerza zato prenavlja študijske programe, uvaja nove vsebine ter krepi povezovanje različnih ved. Po Majdičevih besedah želijo študentom ponuditi široko znanje, ki ga bodo potrebovali v prihodnosti. | |
|
| Začetek novega študijskega leta | |
| Z Univerze na Primorskem so odgovorili, da vpisi še potekajo in da komisije še odločajo o posameznih primerih, a da bodo imeli tudi letos okoli 6000 študentov. Z Univerze v Mariboru so odgovorili, da imajo trenutno vpisanih skupno 15.751 študentov, a da bodo podatki popolni šele konec oktobra. Največ študentov ostaja na Univerzi v Ljubljani, kjer jih bo letos po navedbah rektorja Gregorja Majdiča študiralo okoli 38.000. Majdič je dejal, da je letošnja novost možnost posebne prijave za zamejce in Slovence po svetu. Na ljubljanski univerzi so zanje razpisali 416 vpisnih mest, prijavilo se je 52 kandidatov, sprejeli so jih 32, največ na programa medicina in veterina. Majdič je dejal, da je veliko zanimanje za študij tudi iz držav nečlanic EU, zlasti iz držav Zahodnega Balkana in ostalega sveta. Letos se jih je prijavilo 3000, sprejeli so 1000 kandidatov iz teh držav. | |
|
|
|
| Rektor UL kritičen do pomanjkanja državne strategije za področje visokega šolstva | |
| Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič je bil na novinarski konferenci pred začetkom študijskega leta kritičen do pomanjkanja državne strategije za visoko šolstvo. Kot je izpostavil, je razpisanih več študijskih mest, kot je dijakov v generaciji. Napovedan vstop v učiteljski poklic z mikrodokazili pa je označil kot neustrezen. Javne univerze po Majdičevih besedah temu nasprotujejo, saj da mikrodokazila, torej zelo kratke učne enote, "niso uspešen in ustrezen način, kako pridobiti pedagoško izobrazbo". Na univerzi se sicer po njegovih besedah zavedajo pomanjkanja učiteljev, zato se dogovarjajo tudi, da bi pripravili smernice oz. ideje, kako mlade privabiti v pedagoške poklice. Pojasnil je, da v pripravo novele zakona o maturi, po kateri bi ohranili poklicno maturo s štirimi predmeti, vpis na univerze pa bi bil mogoč s petim predmetom, niso bili vključeni. Ob tem je omenil, da se je z ministrom Rončevićem sestal na vljudnostnem sestanku. Kot razume, se za zdaj ne postavljajo pod vprašaj določbe novega zakona o visokem šolstvu, ki predvidevajo, da bi univerze leta 2029 prejele samostojna sredstva za investicije, kar je zanje, kot je dodal, zelo pomembno. | |
|
|
|
|
|
| Okrogla miza o prihodnosti znanosti in študija v dobi umetne inteligence | |
| Umetna inteligenca je korenito spremenila študijski proces. Ob razcvetu orodij umetne inteligence pa je nujno, da se študente nauči kritično razmišljati in uporabljati ta orodja, so izpostavili udeleženci okrogle mize o prihodnosti znanosti in študija v dobi umetne inteligence na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko. Z razvojem umetne inteligence, ki smo mu priča v zadnjih letih, se marsikaj spreminja in temu mora slediti tudi poučevanje, je poudaril raziskovalec umetne inteligence Danijel Skočaj, ki bo s 1. oktobrom prevzel položaj dekana Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič meni, da je umetna inteligenca nadaljevanje nekega procesa, ki se je začelo s pojavom svetovnega spleta. Univerze so bile stoletja nekakšni "čuvarji znanja", danes pa je to dostopno vsakomur na klik miške, je pojasnil. Ključno vprašanje zato po rektorjevih besedah ni več, kaj se bo naučilo študente, ampak, kako naj se študente nauči uporabljati orodja umetne inteligence in znanje, ki je danes dostopno na spletu. | |
|
|
| Pogoji za gradnjo kampusa na Roški | |
| Pomemben mestotvorni značaj ima urejanje danes degradiranega območja ob Roški cesti, Strupijevim nabrežjem ob Gruberjevem kanalu in sosesko na Mesarski cesti. Na pobudo ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino pa so mestni svetniki sprejeli odlok o OPPN, ki postavlja pogoje za gradnjo novega šolskega kampusa. Predvidena je gradnja stavbe za visokošolsko in univerzitetno izobraževanje, v katero naj bi se preselila Akademija za likovno umetnost in oblikovanja Univerze v Ljubljani, stavba za srednješolsko izobraževanje, ki naj bi gostila srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, in spremljajoča nova telovadnica ter študentski dom. Na območju je predvidena tudi obnova danes zapuščenega parka. | |
|
|
|
|
| Osip na fakultetah | |
| V ŠOS pojasnjujejo, da je osip pričakovano večji pri množičnih programih, ki imajo nižje vstopne pogoje oz. so brez omejitve vpisa. Na SURS-u podatkov o osipu po prvem letniku ne zbirajo, so sporočili. Z ministrstva so sporočili, da podatki v obdobju 2021/22–2025/26 sicer ne kažejo, da bi bili najbolj priljubljeni študiji samodejno tudi študiji z največjim deležem osipa. Pri zahtevnejših programih se lahko že v prvih mesecih pokaže tudi razlika med predstavami o študiju in njegovo dejansko zahtevnostjo. Eden od takšnih – gotovo najbolj prepoznavnih programov z osipom – je program prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na dekanatu fakultete pojasnjujejo, da se za študij velikokrat odločijo dijakinje in dijaki, ki pregovorno niso prepričani, na katerem področju bi sploh študirali. Iz prvega v drugi letnik prava je med študijskim letom 2024/2025 in 2025/2026 napredovalo 55 odstotkov študentov, so sporočili s Pravne fakultete UL. | |
|
| Dolg Stevanovića za doktorski študij na UL FF | |
| Stranka Resnica se je z anekdoto, ki se ne zdi prav posrečena, odzvala na razkritje, da je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović filozofski falulteti, kjer je obiskoval doktorski študij, ki ga ni končal, ostal dolžen skoraj 7000 evrov za plačilo šolnine Zdi se, da je zdaj stranka z anekdoto o plačilu avansa krovcu v prenesenem pomenu sporočila, da Stevanović na plačilo ni pozabil, ampak preprosto ni hotel plačati in tudi v prihodnje ne bo. Kot so na ljubljanski filozofski fakulteti potrdili za STA, Stevanovićev dolg za plačilo doktorskega študija znaša 6883 evrov brez obresti. Dolžniku so sicer trikrat poslali opomin za plačilo, nato pa sprožili postopek za izvršbo, a je bil ta zaradi zastaranje ustavljen, kar pomeni da dolga ne bodo mogli izterjati po pravni poti. | |
|
|
| Koalicija z Resni.co zahteva zaščito šol in fakultet pred sindikalnim aktivizmom | |
| Sindikati so prejšnji teden, dvanajst dni pred iztekom roka, zbrali podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. A na njihove aktivnosti je padla senca dvoma, saj so s šolskih in fakultetnih hodnikov prihajali očitki o neprimerni sindikalno-politični agitaciji. Dijaki in študenti pravijo, da so bili izpostavljeni letakom, poleg tega pa so doživljali pritiske, da bi tudi sami prispevali svoj podpis. Pri tem opisujejo še ravnanje ljubljanske filozofske fakultete, ki je na svojih hodnikih dovolila sindikalna propagandna gradiva. Zaradi tega poslanci podporo politično pristranskemu delovanju prav tako očitajo vodstvu univerze. Omenjajo letake visokošolskega sindikata, ki so viseli po šolah in fakultetah, pri čemer ni jasno, ali so jim s tem zgolj omogočile običajno sindikalno delo ali tudi uporabo prostorov za vsebinsko referendumsko kampanjo. | |
|
| V Ljubljani osrednji letni dogodek evropskega združenja za akvakulturo | |
| Evropsko združenje za akvakulturo (EAS) svoj osrednji letni dogodek Aquaculture Europe letos organizira v Ljubljani. Konferenca, ki bo potekala od danes do 1. oktobra, prav letos beleži 50. obletnico, njen osnovni namen pa je zagotoviti platformo, na kateri lahko strokovnjaki in deležniki izmenjujejo znanje, vzpostavljajo nove povezave ter raziskujejo priložnosti za sodelovanje v celotnem sektorju. Dogodek organizira EAS v tesnem partnerstvu z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, ob podpori slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Konferenco podpirajo tudi Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Agronomska fakulteta Univerze v Zagrebu in Univerza v Padovi, so še sporočili z Univerze na Primorskem. | |
|
| Mednarodna znanstvena konferenca TOFA 2026 | |
| Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pred dnevi na Bledu organiziral dvajseto izvedbo mednarodne znanstvene konference TOFA 2026, ki sodi med pomembnejša mednarodna srečanja na področju znanosti o materialih. Na konferenci se srečujejo raziskovalci, razvojni strokovnjaki in predstavniki industrije z namenom iskanja rešitev za tehnološke izzive prihodnosti. "TOFA je namenjena predstavitvi in izmenjavi najnovejših znanstvenih spoznanj s področja termodinamike in termokemije zlitin, faznih ravnotežij, modeliranja materialov ter njihove uporabe pri razvoju naprednih kovinskih materialov. Razumevanje teh procesov je ključno za razvoj novih materialov, optimizacijo industrijskih postopkov ter prehod k bolj trajnostnim in energetsko učinkovitim tehnologijam," so sporočili z Naravoslovnotehniške fakultete. | |
|
| Nove prehranske smernice | |
| Potem ko je kmetijski minister Janez Cigler Kralj kot eno prvih potez po prevzemu funkcije umaknil prehranske smernice, ki so nastale v mandatu Golobove vlade, je v začetku septembra napovedal pripravo novih. Zanje bi lahko bil pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi resorji, pod okriljem katerega so nastale tudi veljavne smernice. V začetku septembra se je Cigler Kralj sestal s predstavniki ministrstva za zdravje, NIJZ, biotehniške fakultete in inštituta za nutricionistiko ter napovedal, da se »proces priprave prehranskih smernic vrača v okvire strokovnega, preglednega in vključujočega sodelovanja«. Poudaril je, da je pri oblikovanju in izvajanju smernic potrebno sodelovanje številnih drugih resorjev, vključno s področji kmetijstva, okolja, gospodarstva, dela, športa in izobraževanja. | |
|
|
| Razstava o razvoju geodezije na Slovenskem | |
| V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so odprli občasno razstavo Vsak milimeter šteje: geodezija na Slovenskem skozi čas. Razstava bo na ogled do konca novembra. Razstavo je pripravil Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Geodetsko upravo Republike Slovenije, Zvezo geodetov Slovenije ter Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Oddelkom za geodezijo, so sporočili iz Geodetske uprave RS. | |
|
|
| Evropski dan jezikov na Gimnaziji Šolskega centra Velenje | |
| Na Gimnaziji Šolskega centra Velenje so ob evropskem dnevu jezikov spoznavali poljščino in slovaščino ter preverjali, kako se pri prevajanju odreže umetna inteligenca. Minuli četrtek sta jih obiskala lektorja poljščine in slovaščine s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Josef Pallay je dijakom približal slovaščino in izvedel kratko anketo na temo »Šaljivi odgovori – slovaščina in slovenščina« v okviru večletnega projekta za Inštitut Frana Ramovša. Petkove delavnice so bile namenjene prevajanju brez umetne inteligence in z njeno pomočjo. Dijaki so se preizkusili v različno zahtevnih besedilih ter primerjali rešitve. | |
|
| Konflikt Mihe Brejca in Franca Breznika | |
| Nekdanji vidni član SDS Miha Brejc in poslanec SDS Franc Breznik sta si javno izmenjala odprti pismi. Breznik je Brejcu očital, da s kritikami Janeza Janše in SDS pozablja, kaj je sam v preteklosti dobil od stranke, Brejc pa mu ni ostal dolžan. Brejc zavrača tudi očitek, da mu je SDS preprosto omogočila politično kariero. Ob tem je poudaril tudi svojo univerzitetno kariero in dejstvo, da mu je Univerza v Ljubljani podelila naslov zaslužnega profesorja. | |
|
| Prva celovita nacionalna klasifikacija tal v SLO | |
| Sredi septembra so na Jamnikarjevi v Ljubljani na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavili prvo celovito nacionalno klasifikacijo tal v Sloveniji. Publikacijo so izdale omenjena fakulteta, Fakulteta za varstvo okolja iz Velenja in podjetje Agrarius. O publikaciji sta za oddajo spregovoril avtorja publikacije dr. Tomaž Kralj in dr. Helena Grčman. | |
|
| Zamude pri odobravanju inovacijskega vavčerja | |
| »Smo v manjšem zamiku pri izdaji rezultatov razpisa za inovacijski vavčer. Dopolnjevanje vlog je v poletnih mesecih trajalo nekoliko dlje kot običajno,« pravi Tjaša Dobnik, direktorica javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. | |
|