Dogodki in obvestila

Na nedavni konferenci Platforme – Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb so vodilni predstavniki gospodarstva, javnih institucij in akademskega sveta razpravljali o prelomnem trenutku, v katerem se nahaja slovenski prometno-logistični prostor. Medtem ko se strateški infrastrukturni projekti, kot je drugi tir, premikajo skozi desetletne postopke umeščanja v prostor, pa industrijo s svetlobno hitrostjo nepovratno spreminjajo avtomatizacija, umetna inteligenca (UI) ter dostava zadnjega kilometra z droni in roboti.

Izjemna geostrateška lega Slovenije sama po sebi ne zadostuje več. Dolgotrajni postopki umeščanja v prostor tvegajo preusmeritev blagovnih tokov drugam po severnem Jadranu in srednji Evropi.

Umetna inteligenca omogoča preskok iz zgolj reaktivnega delovanja v napovedno upravljanje oskrbovalnih verig, digitalizacija pa terja prenovo procesov, povezljivost sistemov in kibernetsko odpornost. Za zeleni prehod ni dovolj le menjava voznega parka, saj elektrifikacija in alternativna pogonska goriva zahtevajo celovito načrtovanje energetske infrastrukture.

Ob tem pa ne gre pozabiti, da vprašanje prihodnosti ni »ljudje ali tehnologija«, temveč »ljudje s tehnologijo«. Povpraševanje po strokovnjakih s specializiranimi kompetencami narašča, potrebe po rutinskih fizičnih delih pa se krčijo, zato je pomembno, da izobraževanje kadrov ohrani stik z razvojem tehnologije in potrebami na trgu dela.

V panelu o kadrih prihodnosti je sodeloval tudi dekan Fakultete za pomorstvo in promet, prof. dr. Peter Vidmar, ki je opozoril na bistvene premike, ki čakajo prometno stroko. Ob tem je izpostavil pomen multidisciplinarnosti in povezovanja strok. Logistika namreč naravno združuje promet, ekonomijo, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehniko in informatiko. Nemogoče je pričakovati, da bi en sam človek obvladal vse, zato bosta v prihodnosti ključni veščini razumevanje širšega sistema in vodenje multidisciplinarnih ekip.

K velikim korakom pri avtomatizaciji postopkov je prav gotovo prispeval razvoj UI, ki služi kot orodje, ki povečuje učinkovitost in omogoča hitrejše odločanje, a preden jo integriramo v avtomatizirane sisteme, se moramo naučiti, kako jo smiselno in varno uporabljati. Vse večja tehnološka dovršenost zahteva jasno komunikacijo. Vodenje kompleksnih projektov in povezovanje deležnikov zahtevata strokovnjake, ki tehnične rešitve znajo tudi učinkovito predstaviti in uskladiti.

Alumni UL FPP delujejo na ključnih točkah in razumejo celotno logistično verigo, zato je njihova vloga pri prehodu v sodobno logistiko zelo pomembna. Potrebe industrije se spreminjajo veliko hitreje, kot se lahko formalno prenavljajo kurikulumi. V tej luči je ohranjanje stika med fakulteto in alumni še pomembnejše, saj omogoča vpogled v izzive iz prakse v tako rekoč realnem času. Preko podjetij, v katerih delujejo, in s sodelovanjem v različnih programih, kot je npr. Problemsko učenje študentov v delovno okolje (PUŠ v delovno okolje 2024–2027), študentom omogočijo, da v času študija pridobivajo praktična znanja in se spopadejo z reševanjem konkretnih izzivov iz delovnega okolja. S to širino bodo po zaključku študija lahko prevzeli vlogo koordinatorjev, ki bodo uspešno povezovali inženirje, programerje, ekonomiste in zakonodajalce.

Tako se ustvarja odprta mreža znanja med izkušenimi strokovnjaki in mladimi alumni, ki vstopajo na hitro spreminjajoč se trg dela.