Univerza v Ljubljani - pregled poročanja medijev 05.10.2026
05.10.2026
| UNIVERZA V LJUBLJANI |
| Zapis rektorja UL Gregorja Majdiča | |
| Rektor UL Gregor Majdič v kolumni piše o pomenu in kakovosti univerz, njihovi vlogi in odgovornosti v družbi, predvsem pa o povečevanju vpisa na fakultete in ustanavljanju novih študijskih programov. Na Univerzi v Ljubljani se svoje družbene odgovornosti pri prilagajanju vpisa vsekakor zavedamo, zato smo v zadnjih letih prilagajali število vpisnih mest. Na nekaterih programih, kjer je manj zanimanja in manj potreb na trgu dela, smo zmanjšali število razpisanih mest, hkrati pa smo povečevali vpis na tistih študijskih programih, ki zagotavljajo diplomante za najbolj iskana področja. Spreminjanje vpisnih mest je seveda povezano tudi s finančnimi posledicami. Pri tem je treba vedeti, da so slovenske univerze še vedno razmeroma skromno financirane v primerjavi s številnimi evropskimi in svetovnimi univerzami. Proračun Univerze v Ljubljani znaša približno 14.400 evrov na študenta. Na Univerzi v Ljubljani bomo tudi v prihodnje ravnali družbeno odgovorno in se prilagajali potrebam družbe. A če želimo biti pri tem še bolj odzivni, mora tudi država zagotoviti ustrezne razmere za delo, vključno z dodatnim in predvsem stabilnim financiranjem univerz. To je tudi eden od namenov novega zakona o visokem šolstvu, sprejetega leta 2025, in upamo, da bo nova vlada izvajala določila tega zakona o zviševanju sredstev za visoko šolstvo. | |
|
|
| Širitev UL | |
| Za stavbo računalništva in kemije na Večni poti je od maja gradbišče. Tu bo stala nova Fakulteta za farmacijo, zraven nje pa Fakulteta za strojništvo, ki za zdaj obstaja le na papirju in v ponudbah gradbincev. Ko bosta obe dokončani, bo na Brdo z Aškerčeve prišlo okoli tri tisoč petsto študentov in šeststo petdeset zaposlenih. Veterinarska fakulteta se te dni seli z Gerbičeve v novo stavbo ob Cesti v Mestni log, letošnji bruci jo bodo spoznali že na novi lokaciji. Medicinska fakulteta bo to jesen sprejela prvo generacijo študentov v novem kampusu na Vrazovem trgu. Ko se bosta leta 2029 ali 2030 preselili še farmacija in strojništvo, bodo v petih letih nove prostore dobile štiri fakultete. Tako zgoščeno se univerza v Ljubljani ni širila od sedemdesetih let. Na Aškerčevi se bo medtem sprostilo precej prostora. Univerza je leta 2024 predstavila študijo Kampus Center, ki so jo pripravili na Fakulteti za arhitekturo. Po njej bi izpraznjene stavbe prevzele Filozofska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, akademija za gledališče, Centralna tehniška knjižnica in rektorat, promet na Aškerčevi in Zoisovi pa bi umirili. | |
|
| Pozdrav brucem | |
| Univerza v Ljubljani je skupaj s Študentskim svetom na Kongresnem trgu tradicionalno odprla novo študijsko leto, novim študentkam in študentom pa so poleg nagovorov pripravili tudi več kot 50 stojnic z dejavnostmi in kasneje tudi koncertnim programom. »V prihodnosti nas čakajo številni izzivi. Med največjimi so zagotovo klimatske spremembe, demografske spremembe, staranje prebivalstva, pa tudi vse hitrejši prodor umetne inteligence v družbo. Te izzive pa bodo lahko reševali le široko razgledani in dobro izobraženi ljudje,« je brucem dejal rektor UL Gregor Majdič. Dodal je, da študij ni le predavanja, vaje in učenje, temveč tudi druženje in spoznavanje sveta, zato univerza študentom ponuja vrsto obšolskih dejavnosti. | |
|
| Izjava rektorja UL | |
| Gregor Majdič, rektor UL: "V Sloveniji, ki ima dva milijona prebivalcev, imamo osem univerz in 36 samostojnih visokošolskih zavodov. Absolutno nimam nič proti zasebnim iniciativam, nič proti konkurenci, ampak številka je za Slovenijo kar obsežna. " | |
|
| Omejitve vpisa na fakultete | |
| Največ zanimanja, ki se odraža v omejitvah vpisa, je bilo sicer že tradicionalno za programe vseh treh akademij ljubljanske univerze, pa tudi za študijske programe strojništva, računalništva, ekonomije ter socialne varnosti, zdravstva in medicine. »Ker se v zadnjih letih veliko govoril pomanjkanje zdravnikov, smo v zadnjih 10 letih dvignili vpis na Medicinski fakulteti s 160 vpisanih študentov na kar 240, tako da se tudi na ta način odzivamo na potrebe družbe,« poudarja rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki je novopečene študente spomnil, da bodo s pridobljenim znanjem in izkušnjami oblikovali našo skupno prihodnost. | |
|
| Program STEM50 | |
| V akademskem letu 2026/2027 se začenja novi program STEM50, ki bo povezoval najbolj perspektivna dela s področij znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike z gospodarstvom. Program predstavlja dolgoročni nacionalni program, ki so ga skupaj oblikovali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) ter Zavod Inženirke in inženirji bomo!. V programu v prvem letu sodelujejo podjetja kot razvojni partnerji ter pet fakultet: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Fakulteta za strojništvo Univerza v Mariboru, ki bodo v sodelovanju z GZS izvajale prvi krog izbora najboljših magistrskih in doktorskih del na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. | |
|
| Pogovor z novim direktorjem CTK | |
| Funkcijo direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani je 1. oktobra 2026 uradno prevzel Tilen Mandelj, potem ko je pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije. Mandat traja pet let. Za študente Univerze v Ljubljani je knjižnica predvsem prostor za učenje. Mandelj ponuja sodelovanje, ki bo širše kot doslej. K skupnim izobraževanjem in razvojnim pobudam poleg članic Univerze v Ljubljani vabi tudi druge javne raziskovalne organizacije ter osnovne in srednje šole: »Znanje, ki ga imamo v CTK, mora biti na voljo vsem, ki ga potrebujejo, od raziskovalnih inštitutov do šolskih klopi.« Prostorsko vprašanje, ki ostaja nerešeno že od leta 1994, želi Mandelj rešiti dolgoročno, skupaj z Univerzo v Ljubljani, Narodno in univerzitetno knjižnico ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino. Rešitev naj upošteva potrebe študentov, raziskovalcev in šol. »Boljši prostori za knjižnico so naložba v kakovost študija in raziskovanja,« je prepričan Mandelj. | |
|
| Dan za umetnost | |
| Univerza v Ljubljani je današnji dan imenovala Dan za umetnost. Z Dnevom za umetnost Univerze v Ljubljani skušamo opozarjati na to, da je umetnost integralni del družbenega tkiva in da je zatorej tudi zadostno financiranje umetniške in kulturne dejavnosti ključno za aktivno in urejeno družbo. Obenem pa ta vloga umetnosti predpostavlja, da bomo delavke in delavci in tudi študentje, ki vstopamo na to polje, v kulturi to svojo vlogo razumeli in jo tudi aktivno uresničevali. Tako je zapisal Bor Ravbar, režiser prve izvedbe dogodka Dan za umetnost Univerze v Ljubljani leta 2023. Letošnje praznovanje pa so vključili v sklop slovesnosti ob 80-letnici Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. | |
|
| Pomisleki glede predlogov novel zakonov o visokem šolstvu | |
| Predloga novel zakonov o visokem šolstvu in o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki upočasnjujeta rast financiranja, sta v delu strokovne javnosti naletela na pomisleke. V Visokošolskem sindikatu Slovenije upajo, da ne napovedujeta zamrznitve plačne reforme. Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) Gorazd Kovačič obžaluje, da je o predlogih izvedel iz medijev. Pravilen postopek bi se mu zdel, da bi vlada oblikovala usklajevalno skupino za pripravo besedil. Poleg tega ni seznanjen s tem, ali se je vlada posvetovala z rektorji univerz in direktorji raziskovalnih inštitutov ali ne in kakšno je njihovo stališče. "Vse skupaj je izrazito netransparentno in avtokratsko." Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) medtem pozdravlja prizadevanja za dolgoročno stabilno in predvidljivo financiranje visokega šolstva ter znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. Univerza na Primorskem pa je razočarana, da se rast sredstev upočasnjuje. "Ocenjujemo, da bo to posledično upočasnilo razvoj študijskih programov in raziskovanja na univerzah," so zapisali za STA. | |
|
|
|
|
|
|
|
| Tedenska napoved - Slovenija od 5. do 11. 10. | |
| V četrtek, 8. oktobra bo potekala konferenca Svetovne mreže Univerze v Ljubljani o pomenu znanja in univerze v družbi. V torek, 6. oktobra bo potekala okrogla miza Katedre za novinarstvo na FDV in Mirovnega inštituta o vlogi javne RTV pri gradnji družbenega dialoga. V petek, 9. oktobra bo potekala novinarska konferenca Onkološkega inštituta Ljubljana ob 40-letnici sledenja poznih posledic zdravljenja raka na OI Ljubljana. | |
|
|
|
| Tedenska napoved - kultura od 5. do 11. 10. | |
| V četrtek, 8. oktobra bo potekalo odprtje znanstvenega simpozija z naslovom Na poti do nove slovenske slovnice, ki ga ob 100. obletnici rojstva Jožeta Toporišiča in 50. obletnici izdaje njegove Slovenske slovnice pripravlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, nagovore bodo imeli direktor ZRC SAZU Oto Luthar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Mojca Schlambergar Brezar in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter vodja simpozija Kozma Ahačič. | |
|
|
| Začetek študijskega leta na UP | |
| Univerza na Primorskem (UP) je novo študijsko leto začela s sprejemom bruck in brucev v Kopru. Na UP je trenutno vpisanih 6268 študentov, od tega 5098 rednih in 1170 izrednih. Prvič je vpisanih 1662 brucev, v vseh letnikih na univerzi pa je 1743 tujcev oziroma 27,8 odstotka. Rektorica Klavdija Kutnarje na začetku študijskega leta poudarila pomen njihovega povezovanja doma in v tujini. Letos je UP bogatejša za sedmo članico, Fakulteto za tehnologijo polimerov, ki je hkrati njena prva tehniška fakulteta. | |
|
| Portret tedna: Borut Rončević | |
| Idejo o univerzi v Novem mestu je Borut Rončević realiziral po dveh desetletjih, medtem pa obogatel s prodajo inštitucij, ki so jih financirali tudi davkoplačevalci. FUDŠ je nameraval ustanoviti v sodelovanju s FDV, a tam temu niso bili naklonjeni, ustanovil pa ga je ravno zato, ker na FDV ni bilo mesta zanj. Da se je zelo spretno lotil posla in se pri tem denarja ni branil, pravi eden od naših sogovornikov in dodaja, da je zdajšnji minister v nastajanje inštitucij vložil veliko energije. Nekdanji minister dr. Igor Papič, ki je napravil zadnje dejanje za uresničitev Rončevićeve želje po univerzi in je bil zato nagrajen z mestom v upravnem odboru, o novem ministru govori izbrano. A tistih, ki bi bili navdušeni nad Rončevićevimi mahinacijami z ustanavljanjem inštitucij in črpanjem koncesij, je v strokovni javnosti manj. "Imela sva več različnih stikov na različnih nivojih in med nama je bilo ves čas veliko nasprotovanje v odnosu do privatnega šolstva," pravi nekdanji rektor dr. Stane Pejovnik, ki poudarja, da je Slovenija unikum v Evropi in v svetu po tem, da so profesorji lastniki univerz, ki so jih ustanovili. | |
|
|
| Seja Rektorske konference | |
| Na Evro-sredozemski univerzi (EMUNI)je potekala seja Rektorske konference RS, na kateri so govorili o prihodnosti internacionalizacije visokega šolstva. Predsednik EMUNI Rado Bohinc je predlagal tesnejše sodelovanje univerz pri internacionalizaciji. Zavzel seje za oblikovanje delovne skupine, ki bi pripravila konkretne predloge na tem področju, predstavili so tudi predlog zakona o visokem šolstvu, po katerem bi lahko mednarodne zveze univerz pri izvajanju in akreditaciji programov s partnerskimi ustanovami zagotavljale tudi ustrezne kadrovske, prostorske in infrastrukturne razmere. | |
|
| 80-letnica AGRFT | |
| 80 let mineva od odprtja Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. S poukom na takratni Akademiji za igralsko umetnost, so začeli marca 1946. Najprej v Dukićevih blokih, potem na Nazorjevi, zdaj pa na Aškerčevi, kjer še ves konec tedna poteka tudi Festival AGRFT s številnimi dogodki, ki kažejo na široko paleto ustvarjalnosti in kritičnosti. Osrednji dogodek pa je bila nocojšnja slavnostna akademija. | |
|
| Sprememba zakonodajnih rešitev za zaščito živali | |
| Ministrstvo za kmetijstvo je pripravilo zakonodajni predlog, ki spreminja nekatere najbolj odmevne rešitve, lani uveljavljene z novelo zakona o zaščiti živali. Med drugim so predvideli preložitev prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah na konec leta 2034, ukinitev obveznega čipiranja mačk in rahljanje prepovedi privezovanja psov. Za razliko od procesa priprave prejšnje novele, ki je bil po besedah Cigler Kralja "kompromitiran, izveden mimo pravil ter stroke", je novi zakonodajni predlog po njegovih zagotovilih pripravila široko in strokovno zasnovana delovna skupina pod vodstvom v. d. generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak. Tej so se pridružili še predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, veterinarske fakultete in zbornice, ljubljanske biotehniške fakultete, mariborske kmetijske fakultete in Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Koncert ob stoetnici APZ Tone Tomšič | |
| V Cankarjevem domu (CD) bo nocoj koncert ob 100-letnici Akademskega pevskega zbora (APZ) Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Praznovanje bo pevsko srečanje sedanjih in nekdanjih članov zbora, ki je v vseh teh letih deloval pod vodstvom različnih zborovodij, nekateri bodo tudi nastopili. Program bodo zaznamovale novitete, nastale za to priložnost. | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Spletno nasilje in nadlegovanje | |
| Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Robert Tekavec je ob robu 16. posveta E-zlorabe otrok, ki so ga ta teden na fakulteti za družbene vede v Ljubljani organizirali uprava kriminalistične policije, Spletno oko (Center za varnejši internet Slovenije na FDV) in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, povedal, da slovenski policisti največkrat obravnavajo dve kaznivi dejanji, povezani s spolnimi zlorabami otrok. A uradni podatki o odkritih in prijavljenih kaznivih dejanjih so samo vrh ledene gore. To dokazuje tudi raziskava o spletnem nasilju in nadlegovanju med mladimi v Sloveniji. Raziskavo je lani izvedla FDV v sklopu projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (DIGI.DR). Gre za projekt, namenjen razvoju in širjenju dobrih praks na področju digitalnega državljanstva – znanja, spretnosti in drže, ki posameznikom omogočajo, da v digitalnem okolju delujejo aktivno, varno, odgovorno, kritično in smiselno – in medijske vzgoje v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. | |
|
|
| Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja | |
| Minister za izobraževanje Borut Rončević je strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja imenoval v sredo. S tem se je po navedbah ministrstva začela naslednja faza priprave reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Kot so pojasnili na ministrstvu, želijo s sestavo sveta "zagotoviti prostor za različne strokovne poglede, izkušnje in argumente ter povezati stroko, šolsko prakso, lokalno okolje in potrebe delodajalcev". Med člani sveta so tudi: Jonatan Vinkler, redni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Urška Perenič, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani,Janez Juhant, redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. | |
|
|
| Odziv na sestavo strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja | |
| Po navedbah Sviza v strokovnem svetu ni praktikov in tudi ne predstavnikov sindikatov, so pa v njem trije predstavniki delodajalskih organizacij. Tudi iz vrst institucij s področja vzgoje in izobraževanja se vrstijo številni pomisleki o reformi in strokovnem svetu, ki ne vključuje predstavnikov pedagoških fakultet ter zavodov in raziskovalnih inštitucij s področja vzgoje in izobraževanja. Po ostrih odzivih so v petek z ministrstva sporočili, da k sodelovanju pri pripravi reforme vabijo predvsem učitelje, ravnatelje in druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, starše, učence in dijake, pa tudi strokovnjake ter druge predstavnike strokovne in zainteresirane javnosti. | |
|
|
| Pogovor o pomenu delovnih izkušenj študentov | |
| Kako lahko študent že med študijem pridobi prve prave delovne izkušnje, sodeluje z delodajalci in soustvarja rešitve, ki zaživijo tudi zunaj predavalnic? Eno od pomembnih priložnosti predstavljajo študentski projekti, ki povezujejo univerzo, delovno okolje in lokalno skupnost. O tem, kaj študentom prinaša projektno delo, kakšna je vloga mentorjev in kako lahko takšna izkušnja vpliva na nadaljnjo karierno pot mladih sta v pogovoru spregovorila kineziolog dr. Matej Plevnik in Ana Krstov iz Univerze na Primorskem, Fakultete za vede o zdravju. | |
|
| Pomanjkanje namestitev za študente | |
| Povprečna soba, ki se je med oktobrom lani in septembrom letos oglaševala v Ljubljani, je stala 327 evrov na mesec. Kdor dobi posteljo v študentskem domu, plača v povprečju 115,94 evra. Postelj je premalo. Študentski dom Ljubljana jih ima okoli 7500, na ljubljanski univerzi pa študira 38 tisoč ljudi. Na prednostni listi z dne 29. septembra je bilo 1654 študentov, ki izpolnjujejo pogoje in čakajo, da se kje sprosti mesto. | |
|
| Dolg Stevanovića za doktorski študij na UL FF | |
| Predsednik DZ Zoran Stevanović po prekinitvi doktorskega študija na ljubljanski filozofski fakulteti kljub opominjanju in postopku izvršbe ni poravnal skoraj 7000 evrov stroškov. Opozicija meni, da je dolg, ki je že zastaral, dodaten dokaz, da je Stevanović povsem neprimeren za opravljanje funkcije. | |
|
| NTFashion Day na LJFW | |
| Gospodarsko razstavišče bo med 7. in 10. oktobrom znova postalo središče slovenske mode, saj se tja vrača 17. Ljubljanski teden mode (LJFW). Poseben poudarek bo v četrtek namenjen prihodnosti slovenskega modnega oblikovanja. Drugi festivalski dan bo namreč zaznamoval NTFashion Day, v okviru katerega se bodo predstavili študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Osrednja študentska revija NTFashion Show z naslovom Nepopolnosti bo obiskovalcem ponudila približno 170 modnih silhuet, ki so nastale v okviru dodiplomskega in magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil. | |
|
|
| Specializacije za medicinske sestre | |
| V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je specializacijo s področja ran, stom in kontinence oziroma enterostomalne terapije začelo 18 diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz vse Slovenije. Dveletni program naj bi jim omogočil pridobitev naprednih kliničnih znanj in kompetenc, pacientom pa kakovostnejšo obravnavo. Specializacija za rane, stome in kontinenco je ena od štirih, ki se začenjajo v Sloveniji. Specializacija iz urgentnih stanj v zdravstvu bo potekala v sklopu Fakultete za zdravstvo Univerze v Mariboru, specializacija iz duševnega zdravja in psihiatrije na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, specializacija iz integrirane zdravstvene nege odraslih na primarni ravni pa na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. | |
|
| Odgovori, kako zlesti iz brezna neznanja | |
| Pedagoški inštitut je prejšnji teden organiziral strokovno srečanje o ugotovitvah raziskave Pisa 2025, na katerem so sodelovali strokovnjaki različnih področij. Damijan Štefane z ljubljanske filozofske fakultete je na strokovnem srečanju dejal, da je treba biti pri oceni prenatrpanosti učnih načrtov, čeprav je to splošno razširjena teza, previden: »Vprašati se moramo, kakšen izobrazbeni standard hočemo imeti, koliko odstopamo v zahtevnosti pričakovanj od držav, s katerimi se hočemo primerjati, kaj želimo na ravni splošne izobrazbe.« Sergej Faletič s fakultete za matematiko in fiziko pa je dejal, da novi učni načrti, ki so jih začeli uvajati septembra, odgovarjajo prav na težave, na katere je opozorila Pisa. | |
|
| Intervju z ministrom Borutom Rončevićem | |
| V intervjuju je minister Borut Rončević spregovoril o reformi šolstva. Glede mikrodokazil je pojasnil: » Standardov ne znižujemo in jih ne bomo zniževali. Ni pa nobenega razloga, da ne bi mogli diplomiranega matematika s pomočjo mikrodokazil ustrezno pedagoško usposobiti in mu omogočiti opravljanja učiteljskega poklica, če si tega želi. Zakaj bi bilo mogoče znanja iz pedagogike, didaktike, metodike in drugih področij pridobiti izključno na pedagoški fakulteti v okviru petletnega študija? Trdim, da je mogoče ustrezna znanja in kvalifikacije, tako kot na številnih drugih področjih, pridobiti tudi s kakovostno zastavljenim sistemom mikrodokazil. To ne bodo, kot rad javno povem, popoldanski tečaji pod vaško lipo. Šlo bo za sveženj strukturiranih izobraževanj v obsegu od ene do devetih kreditnih točk. Zahteve bo predpisala država, izvajale pa jih bodo akreditirane visokošolske ustanove. Upoštevana bodo merila Nakvisa, agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki v postopkih reakreditacije presoja tudi kakovost izvajanja teh krajših oblik izobraževanja.« | |
|