Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij (ASAP)
Vodja projekta na FPP: viš. pred. mag. Valter SUBAN
Sodelavci:
Trajanje projekta: od 01.09.2024 do 28.02.2027
Nosilna organizacija: Central European Initiative - Executive Secretariat - CEI, Trst, Italija
Sodelujoče organizacije:
National Institute of Oceanography and Applied geophysics, Trst, Italija
· Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož, Slovenija
· Adriatic Training and Research Centre, Rijeka, Hrvaška
· Ministry of Infrastructure, Slovenian Maritime Administration, Koper, Slovenija
· Ministry of Sea, Transport and Infrastructure of the Republic of Croatia, Zagreb, Hrvaška
· University of Sarajevo, Faculty of traffic and communications, Sarajevo, Bosna in Hercegovina
· Ministry of Infrastructure and energy of Albania, Tirana, Albanija
· NGO Our Action, Kotor, Črna Gora
Pridruženi partnerji:
- Občina Izola, Slovenija
- General Maritime Directorate of Albania, Drač, Albanija
- Uprava za zaščito in reševanje, Izpostava Koper, Slovenija
- Institute for Environmental Protection and Research, Rim, Italija
- Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, Slovenija
- Regional Marine Pollution Emergency Response Centre for the Mediterranean Sea, Floriana, Malta
- Maritime Safety and Ports Management Administration of Montenegro, Bar, Črna Gora
Financiranje projekta: Program Interreg IPA Adrion
Kljub visokim standardom plovbe lahko na morju vedno pride do nesreč in onesnaženja, kar vpliva na okolje in
gospodarstvo tudi preko meja. Projekt ASAP krepi zaščito Jadrana s prenosom dobrih praks, oceno tveganj in krepitvijo zmogljivosti odziva v šestih državah. Skupni postopki, usposabljanja in vaje bodo izboljšali usklajenost ter vodili k načrtu za vzpostavitev Stalne koordinacijske platforme.
Na podlagi izkušenj Severnega Jadrana se ASAP osredotoča na velike nesreče, ki zahtevajo čezmejno sodelovanje. Pri razvoju skupnih standardnih operativnih postopkov za skupno ukrepanje in boljšo komunikacijo, vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Črno goro in Slovenijo. Ciljna usposabljanja bodo uskladila znanje in veščine med reševalci, zlasti v državah upravičenkah IPA. S tremi simulacijskimi vajami po Jadranu bo preizkušena pripravljenost. Cilj projekta je vzpostaviti trden, strukturiran mehanizem čezmejnega odziva.