Raziskovalni projekti - Raziskovanje

Trajnostni in digitalni okvir za varnost in zaščito v pristaniščih

Vodja projekta na FPP: izr. prof. dr. Marko PERKOVIČ

Sodelavci:

Trajanje projekta: od 01.01.2025 do 31.12.2027

Ostali sodelavci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

prof. dr. Boštjan Batagelj, asist. dr. Aljaž Blatnik, prof. dr. Matjaž Vidmar, asist. dr. Andrej Lavrič, asist. dr. Tomi Mlinar in Luka Podbregar

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, doc. dr. David Modic in Matjaž Pančur

Nacionalni inštitut za biologijo

prof. dr. Lovrenc Lipej, doc. dr. Borut Mavrič, dr. Matjaž Ličer

Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet

Sodelujoče organizacije:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Nacionalni inštitut za biologijo

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Financiranje projekta: ARIS, Luka Koper, d.d.

Pametna pomorska pristanišča so nova generacija digitalnih pristanišč, katerih cilj je biti učinkovitejša, trajnostna in inovativna od tradicionalnih pristanišč. Za izboljšanje delovanja in zmanjšanje vpliva na okolje uporabljajo napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, internet stvari, veliki podatki, tehnologije verig podatkovnih blokov in avtomatizacija.

Ena od ključnih lastnosti pametnih pristanišč je njihova avtomatizacija, ki jim omogoča delovanje 24/7 brez človeškega posredovanja. To poveča učinkovitost in hkrati zmanjša stroške dela. Za optimizacijo poslovanja in boljši izkoristek vseh virov je uporaba podatkov ključnega pomena. Pametna pristanišča so okolju prijaznejša, saj so pogosto zgrajena z namenom zmanjšati svoj ogljični odtis in zaščititi morsko okolje. Uporabljajo tudi obnovljivo energijo in druge trajnostne tehnologije za zmanjšanje vpliva na okolje.

Namen projekta je izboljšal učinkovitost, varnost, zaščito in okoljsko trajnost pristanišča Luke Koper. Pot do trajnosti je tudi družbeni izziv, ki zajema mednarodno in nacionalno zakonodajo, urbanistično načrtovanje in transport, lokalne in individualne življenjske sloge ter potrošnjo. Koncept "trajnosti" za pristanišča je integracija okolju prijaznih metod pristaniškega delovanja in upravljanja pristanišča. Z drugimi besedami, na trajnosten način: vsak razvoj povzroči najmanjši možni vpliv in prispeva k izboljšanju ukrepov in nadzora nad kakovostjo zraka, vode, hrupa in odpadkov.

V sklopu projekta bo obravnavanih več ukrepov kako vpostaviti trajnost morskih pristanišč, vključno z: uporabo politik in pravnih okvirov v pristaniščih za zmanjšanje emisij onesnaževal, ozelenitev pristaniškega mesta in vključitev pristanišča v urbano območje z vključitvijo dreves, ki absorbirajo hrup in zrak, onesnaževanje, uporaba obnovljivih virov energije v pristaniških operacijah in dejavnostih. Obravnavan bo prehod pristanišča iz linearnega gospodarstva v krožno gospodarstvo, redefiniranje izdelkov in storitev, da bi se izognili odpadkom ob minimiziranju negativnih vplivov, obravnavana bo tudi implementacija sistema upravljanja z energijo (EnMS) in/ali okoljskega sistem upravljanja za izboljšanje okoljskega profila pristanišča in povečanje energetske učinkovitosti.

V današnjem času intenzivnega digitalnega prehoda, kateremu sledi tudi slovensko pristanišče, prihaja do pomembnih varnostnih izzivov. Posebna pozornost je prosvečena povezanosti sistemov upravljanja pomorskega prometa ter pretovornih operacij s sistemi digitalne varnosti. Dokazano je, da imajo v pomorstvu kibernetski napadi poleg posledic v poslovanju, vpliv na varnost plovbe ter posledično nevarnost pomorskih nesreč z večjimi okoljskimi posledicami.

Doseganje navedenih pobud poteka skozi izboljšave in nove koncepte obstoječih dejavnosti v pristaniškem poslovanju. Program trajnostnega razvoja svetovnih pristanišč zagotavlja splošen okvir, kako lahko pristanišča bolje prispevajo k trajnosti. Program podpirajo EU in mednarodni organi, kot so European Sea Ports Organisation – ESPO, American Association of Port Authorities – AAPA, Association Internationale Villes et Ports – AIVP, World Association for Waterborne Transport Infrastructure – PIANC, International Cargo Handling Coordination Association - ICHCA, Mednarodno združenje podjetij za poglabljanje dna - IADC in Mednarodna pomorska organizacija – IMO.

OBJAVE

BLATNIK, Aljaž, BATAGELJ, Boštjan. Evaluating GNSS receiver resilience : a study on simulation environment repeatability. Electronics. May-1 2025, vol. 14, iss. 9, [article no.] 1797, 20 str., ilustr. ISSN 2079-9292. https://www.mdpi.com/2079-9292/14/9/1797, DOI: 10.3390/electronics14091797. [COBISS.SI-ID 234782979]

PERKOVIČ, Marko, BATISTA, Milan, GUCMA, Maciej, LUIN, Blaž, VIDMAR, Peter. Breakaway of large, unevenly loaded container ships. V: ZANNE, Marina (ur.), BAJEC, Patricija (ur.), TWRDY, Elen (ur.). 21st International conference on transport science (ICTS 2024) : conference proceedings. [S. l.]: Elsevier, 2025. Vol. 83, str. 282-290. Transportation research procedia (Online), vol. 83. ISSN 2352-1465. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352146525000407, DOI: 10.1016/j.trpro.2025.02.038. [COBISS.SI-ID 230661635]

TULJAK SUBAN, Danijela, PEGAN, Urban, BANDELJ, Vinko, DEMŠAR, Jure, PERKOVIČ, Marko, SUBAN, Valter. Importance of environmental factors in coastal sensitivity in north Adriatic. V: ZANNE, Marina (ur.), BAJEC, Patricija (ur.), TWRDY, Elen (ur.). 21st International conference on transport science (ICTS 2024) : conference proceedings. [S. l.]: Elsevier, 2025. Vol. 83, str. 186-193. Transportation research procedia (Online), vol. 83. ISSN 2352-1465. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352146525000286?via%3Dihub, DOI: 10.1016/j.trpro.2025.02.026. [COBISS.SI-ID 230665731]

Članek obravnava vlogo okoljskih dejavnikov pri ocenjevanju obalne občutljivosti severnega Jadrana kot podporo učinkovitemu in varnostno utemeljenemu odzivanju na razlitja nafte. Na podlagi delavnic z deležniki iz Slovenije, Hrvaške in Italije je bil razvit večkriterijski okvir. Rezultati kažejo, da so za operativno zaščito ključne tudi geomorfološke značilnosti, pristaniška in industrijska območja ter lokalne socioekonomske funkcije, kar omogoča boljše določanje prioritet zaščite obale in pristaniških območij v pogojih omejenih virov.

HERO, Marin, VIDMAR, Peter, VLAČIČ, Patrick, PERKOVIČ, Marko. Limiting greenhouse gas emissions in the maritime transport sector. V: ZANNE, Marina (ur.), BAJEC, Patricija (ur.), TWRDY, Elen (ur.). 21st International conference on transport science (ICTS 2024) : conference proceedings. [S. l.]: Elsevier, 2025. Vol. 83, str. 157-164. Transportation research procedia (Online), vol. 83. ISSN 2352-1465. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352146525000249, DOI: 10.1016/j.trpro.2025.02.022. [COBISS.SI-ID 230680579]

SRŠE, Jure, PERKOVIČ, Marko, VIDMAR, Peter, ANDROJNA, Andrej, BRCKO, Tanja. Small craft port design in Slovenia. V: ZANNE, Marina (ur.), BAJEC, Patricija (ur.), TWRDY, Elen (ur.). 21st International conference on transport science (ICTS 2024) : conference proceedings. [S. l.]: Elsevier, 2025. Vol. 83, str. 209-218. Transportation research procedia (Online), vol. 83. ISSN 2352-1465. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352146525000316, DOI: 10.1016/j.trpro.2025.02.029. [COBISS.SI-ID 230688515]

VIDMAR, Peter, HERO, Marin, PERKOVIČ, Marko. Nova goriva za ladje : oddaja Ugriznimo znanost. Ljubljana: RTV Slovenija, oddja Ugriznimo znanost, 2025. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (18. min.)). https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175105158. [COBISS.SI-ID 225759491]

KRMAC, Evelin, MANSOURI KALEIBAR, Mozhgan. The efficiency of the container terminals in Adriatic : an improved data envelopment analysis. Operational research in engineering sciences : theory and applications. [Online ed.]. 2025, vol. 8, iss. 1, str. 1-21. ISSN 2620-1747. https://oresta.org/article-view/?id=815, DOI: 10.5281/zenodo.15192423. [COBISS.SI-ID 226961923]

Članek analizira operativno učinkovitost kontejnerskih terminalov v jadranski regiji z uporabo izboljšanega pristopa Data Envelopment Analysis (DEA). Z izpopolnitvijo metodološkega okvira in vključitvijo več vhodnih in izhodnih spremenljivk, pomembnih za delovanje terminalov, raziskava ponuja podrobnejšo oceno, kako učinkovito terminali uporabljajo infrastrukturo, opremo in operativne vire. Rezultati razkrivajo pomembne razlike v stopnjah učinkovitosti med jadranskimi kontejnerskimi terminali ter izpostavljajo strukturne, organizacijske in tehnološke dejavnike, ki vplivajo na uspešnost. Z vidika varnosti in zaščite so ugotovitve še posebej pomembne, saj je učinkovito delovanje terminalov tesno povezano z varnejšim delovnim okoljem, manjšimi zastoji in boljšim nadzorom nad tokovi tovora. Večja učinkovitost lahko olajša uvajanje digitalnih nadzornih sistemov, optimiziranih procesov in usklajenega upravljanja virov, kar vse prispeva k izboljšanju varnosti in zaščite v pristaniščih. Raziskava je koristna za pristaniške uprave in upravljavce terminalov, ki si prizadevajo izboljšati učinkovitost in hkrati postaviti trajnostni in digitalni okvir za varnost in zaščito v pristaniščih.

AKINSOLU, Olutola, KRMAC, Evelin. Analyses of the container throughput : case study on the selected ports of Europe and China. V: ZANNE, Marina (ur.), BAJEC, Patricija (ur.), TWRDY, Elen (ur.). 21st International conference on transport science (ICTS 2024) : conference proceedings. [S. l.]: Elsevier, 2025. Vol. 83, str. 244-250. Transportation research procedia (Online), vol. 83. ISSN 2352-1465. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352146525000353, DOI: 10.1016/j.trpro.2025.02.033. [COBISS.SI-ID 230656515], [SNIP, Scopus]

Prispevek analizira trende pretovora kontejnerjev na temelju primerjalne študije primerov izbranih evropskih in kitajskih pristanišč. Z analizo zgodovinskih podatkov o pretovoru in prepoznavanjem ključnih dejavnikov, ki vplivajo na obseg tovora, raziskava izpostavlja strukturne razlike v razvoju pristanišč, izkoriščenosti zmogljivosti in operativnih strategijah med obema regijama. Analiza prikazuje, kako razlike v vlaganjih v infrastrukturo, povezanosti z zaledjem in operativni učinkovitosti vplivajo na sposobnost pristanišč za obvladovanje naraščajočih tokov kontejnerjev. Z vidika varnosti in zaščite v pristaniščih je raziskava zelo pomembna, saj naraščajoč pretovor kontejnerjev dodatno obremenjuje operacije na terminalih, upravljanje prometa in sisteme nadzora tveganj. Učinkovito obvladovanje velikih količin tovora zahteva dobro usklajene operativne procese, zanesljivo digitalno izmenjavo podatkov in proaktivno upravljanje tveganj, da se preprečijo zastoji, nezgode in varnostne kršitve. Ugotovitve poudarjajo, da mora trajnostna rast pretovora kontejnerjev potekati vzporedno z digitalizacijo in celostnimi ukrepi varnosti in zaščite, kar pristaniščem omogoča ohranjanje odpornega in varnega delovanja v spreminjajočem se globalnem logističnem okolju.

MANSOURI KALEIBAR, Mozhgan, KRMAC, Evelin. Container port efficiency : comparison of Adriatic ports with other Italian ports using non-radial DEA. V: ZANNE, Marina (ur.), BAJEC, Patricija (ur.), TWRDY, Elen (ur.). 21st International conference on transport science (ICTS 2024) : conference proceedings. [S. l.]: Elsevier, 2025. Vol. 83, str. 251-257. Transportation research procedia (Online), vol. 83. ISSN 2352-1465. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352146525000365, DOI: 10.1016/j.trpro.2025.02.034. [COBISS.SI-ID 230657795]

Prispevek preučuje učinkovitost kontejnerskih pristanišč ter jadranska pristanišča primerja s preostalimi italijanskimi pristanišči. Za merjenje učinkovitosti uporablja neradialni (non-radial) model Data Envelopment Analysis (DEA). Neradialni pristop omogoča prepoznavanje neučinkovitosti pri posameznih vhodnih in izhodnih dejavnikih, namesto da bi predpostavljal enotne izboljšave vseh spremenljivk, ter s tem ponuja podrobnejšo oceno uspešnosti pristanišč. Rezultati kažejo na pomembne razlike v učinkovitosti med jadranskimi in drugimi italijanskimi kontejnerskimi pristanišči. te se odražajo kot razlike v obsegu infrastrukture, operativnih praksah in izrabi virov. Z vidika varnosti in zaščite so te ugotovitve pomembne, saj lahko neučinkovitosti v pristaniških operacijah povzročajo zastoje, povečujejo operativna tveganja ter zmanjšujejo nadzor nad tovornimi in prometnimi tokovi. Učinkovitejša pristanišča so bolje usposobljena za uvajanje digitalnih rešitev za nadzor, usklajevanje in preprečevanje tveganj, kar prispeva k varnejšim delovnim razmeram in učinkovitejšemu upravljanju zaščite.

GUCMA, Lucian, BATISTA, Milan, PERKOVIČ, Marko. A probabilistic framework for assessing vessel impact on bridges considering technical failures : insights from the Baltimore accident case study. Marine structures. 2026, vol. 105, str. 1-39. ISSN 1873-4170. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0951833925001297?dgcid=author, DOI: 10.1016/j.marstruc.2025.103906. [COBISS.SI-ID 245311491],

PERKOVIČ, Marko (vodja projekta, avtor), MEHLMAUER, Migel, FELICJAN, Matjaž, LUIN, Blaž, VIDMAR, Peter, KMETIČ, Sandi, ANDROJNA, Andrej, SRŠE, Jure, BORGHESE, Francesco, ZOTTOLA, Erasmo. Feasibility studies on sea traffic management for IPA and ENP beneficiaries : shipping analysis for the countries of the Black Sea - ENP EAST (Zone 2; Georgia, Moldova, Türkiye – Black Sea coast and Ukraine). Portorož: Univ. Ljubljana, Fak. za pomorstvo in promet, 2025. 201. str., ilustr. [COBISS.SI-ID 246494723]

PERKOVIČ, Marko (vodja projekta, avtor), LUIN, Blaž, VIDMAR, Peter, KMETIČ, Sandi. Feasibility studies on sea traffic management for IPA and ENP beneficiaries : shipping analysis for the countries of the Black Sea - ENP EAST (Zone 2) -appendices. Portorož: Univ. Ljubljana, Fak. za pomorstvo in promet, 2025. 93. str., ilustr. [COBISS.SI-ID 246496515]

ŽAGAR, Dejan. Evaluating emotional response and effort in nautical simulation training using noninvasive methods. Sensors. 2025, vol. 25, issue 1 7, [article no.] 5508, str. 1-17, ilustr. ISSN 1424-8220. https://www.mdpi.com/1424-8220/25/17/5508, DOI: 10.3390/s25175508. [COBISS.SI-ID 247898115], [Odprti dostop, JCR, SNIP]

Študija obravnava področje varnosti v pomorstvu ter ugotavlja, kako lahko stres in čustvena odpornost vplivata na navigacijsko uspešnost. V simulatorju Arpa smo preverjali, ali neizkušeni udeleženci izkazujejo prepoznavne stresne vzorce, ki vplivajo na samozavest, pozornost in odločanje. Perspektiva študije je usmerjena v krepitev pomorske varnosti in zaščite v kompleksnih območjih pristanišč in obalnih voda, kjer se navigacijski, okoljski in človeški dejavniki prepletajo na načine, kateri potencialno povečujejo ranljivost. Raziskava izpostavlja povezavo med čustvenimi stanji in operativnimi izidi, kar nakazuje komplementarno dimenzijo človeških dejavnikov, ki lahko pomaga oblikovati praktične pristope k usposabljanju in krepitvi čustvene odpornosti v fazi učenja ter podpira napredne strategije ocenjevanja tveganja. Ugotovitve so pomembne zlasti na področjih, kot so manevriranje in pristopi v pristanišča, kjer se človeške napake lahko hitro stopnjujejo ter vodijo do incidentov in/ali kolizij.

GUCMA, Lucjan, GUCMA, Maciej, PERKOVIČ, Marko. Enhancing ship traffic capacity with microscopic modelling : the Świnoujście–Szczecin waterway case study. V: STEVIĆ, Željko (ur.), KOSTADINOVIĆ, Miroslav (ur.). Proceedings : New Horizons 2025 : X International Scientific Conference of Transport and Communications 2025 - TransportaCom : 05-08 November. Doboj: Faculty of Transport and Traffic Engineering, 2025. Str. 300-312. ISBN 978-99976-12-12-0. https://novihorizonti.sf.ues.rs.ba/wp-content/uploads/2025/12/Proceedings-TransportaCom-2025-FINAL-25.12.pdf. [COBISS.SI-ID 263534851]

Članek obravnava problem omejene zmogljivosti in varnosti plovbe na ozkih pristopnih plovnih poteh do pristanišč, kjer naraščajoče dimenzije ladij in povečana gostota prometa povečujejo tveganje za zastoje, trčenja in nasedanja. Razvit in uporabljen je bil mikroskopski stohastični model ladijskega prometa, temelječ na Monte Carlo simulacijah, ki omogoča realistično oceno zakasnitev, čakalnih vrst in varnostnih učinkov infrastrukturnih posegov, kot je uvedba dodatnih pasov za srečevanje ladij. Znanstveni prispevek članka je v kvantitativni povezavi med prometno dinamiko, varnostjo plovbe in ekonomskimi ter okoljskimi učinki, saj zmanjševanje zastojev neposredno vpliva na manjšo porabo goriva, nižje emisije in zmanjšano verjetnost pomorskih nesreč z okoljskimi posledicami. Rezultati potrjujejo, da ciljno usmerjeni infrastrukturni ukrepi bistveno izboljšajo varnost plovbe in hkrati zmanjšujejo okoljsko obremenitev pristaniškega območja. Članek predstavlja pomemben strokovno-znanstveni dosežek za podporo odločanju pri načrtovanju in upravljanju pristaniške infrastrukture ter prispeva k razvoju varnih in okoljsko odgovornih pristanišč. Razviti mikroskopski model je bil validiran na kompleksnem plovnem območju Świnoujście–Szczecin, za katerega so značilne ozke plovne poti, omejene možnosti srečevanja ladij in visoka prometna obremenitev, zaradi česar je metodološko neposredno prenosljiv tudi na primerljivo zahtevna plovna območja severnega Jadrana, vključno s tržaškim zalivom.

ŽAGAR, Dejan, BAŽEC, Matej, DIMC, Franc, PERKOVIČ, Marko. Bridge safety : application for real-time hr streaming. V: STEVIĆ, Željko (ur.), KOSTADINOVIĆ, Miroslav (ur.). Proceedings : New Horizons 2025 : X International Scientific Conference of Transport and Communications 2025 - TransportaCom : 05-08 November. Doboj: Faculty of Transport and Traffic Engineering, 2025. Str. 313-323. ISBN 978-99976-12-12-0. https://novihorizonti.sf.ues.rs.ba/wp-content/uploads/2025/12/Proceedings-TransportaCom-2025-FINAL-25.12.pdf. [COBISS.SI-ID 263539971],

Raziskava obravnava človeški faktor kot ključni vzrok pomorskih nesreč, zlasti med zahtevnimi operacijami v pristaniščih, ozkih plovnih poteh in v pogojih povečane delovne obremenitve. Razvit in eksperimentalno preverjen je bil sistem za sprotno spremljanje fiziološkega stanja častnika na straži (OOW) z uporabo neinvazivnih nosljivih senzorjev, pri čemer se podatki o srčnem utripu integrirajo v ladijski navigacijski sistem in prenašajo v standardizirani obliki (NMEA/AIS). Strokovno-znanstveni prispevek članka je v inovativni integraciji fizioloških podatkov v obstoječo navigacijsko in komunikacijsko infrastrukturo, kar omogoča zgodnje zaznavanje utrujenosti, preobremenitve ali zdravstvenih tveganj. Takšen pristop bistveno prispeva k povečanju varnosti plovbe, saj zmanjšuje verjetnost napak človeškega faktorja, ki so pogosto neposreden povod za trčenja, nasedanja in posledične okoljske incidente v pristaniščih. Članek predstavlja pomemben dosežek na področju proaktivnega upravljanja varnosti plovbe in podpira razvoj naprednih sistemov za preprečevanje nesreč ter zaščito morskega okolja v pristaniščih in obalnih območjih.

BERTALANIČ, Blaž, DIMC, Franc, BAŽEC, Matej, BLATNIK, Aljaž. Voyage to the frozen continent : a comprehensive GNSS dataset from a ship’s expedition to Antarctica. Scientific data. 2025, 12 str., ilustr. ISSN 2052-4463. https://www.nature.com/articles/s41597-025-06366-x, DOI: 10.1038/s41597-025-06366-x.

Ta članek predstavlja edinstven niz podatkov iz 200 dni meritev enofrekvenčnega sprejemnika GNSS L1, zbranih na raziskovalni ladji med neprekinjeno antarktično ekspedicijo od 7. oktobra 2024 do 24. aprila 2025. Niz podatkov obsega dnevno segmentirane binarne datoteke UBX, ki vsebujejo opazovanja več konstelacij v pasu L1, vključno s položajem in časom (UBX-NAV-PVT), metapodatki satelita (UBX-NAV-SAT), diagnostiko RF front-enda (UBX-MON-RF), rezultate FFT sprejetega spektra signala (UBX-MON-SPAN), surove podatke o psevdodolžini satelita in nosilni fazi (UBX-RXM-MEASX) ter prekinjene sporočila Galileo SAR povratne povezave (UBX-RXM-RLM). Datoteke so organizirane po datumu UTC, da se poenostavi obdelava paketov in ohrani velikost datotek pod ≈ 600 MB. Sinhronizirani kazalniki stanja sprejemnika in visokoločljivostni spektralni vodopadi omogočajo podrobno karakterizacijo večpotnega širjenja, posledic nenamernih motenj iz zemeljskih sistemov in namernih motenj v vseh vrstah pomorskih okolij, od Sredozemlja do polarnih območij. Ta niz podatkov olajšuje modeliranje zmogljivosti GNSS, omogoča raznoliko analizo radiofrekvenčnih motenj in omogoča karakterizacijo zmogljivosti antene v zahtevnih pomorskih okoljih. Poleg tega pomaga pri razvoju odpornega algoritma PNT za avtonomna plovila in pri primerjavi realnočasnega kinematičnega (RTK) pozicioniranja v scenarijih z nizkim razmerjem med signalom in šumom ter dinamičnim gibanjem.

BLATNIK, Aljaž. Vrednotenje ranljivosti sprejemnikov GNSS za napade z motenjem signala. Elektrotehniški vestnik. [Slovenska tiskana izd.]. 2025, letn. 92, št. 4, str. 157-165, ilustr. ISSN 0013-5852. https://ev.fe.uni-lj.si/4-2025/Blatnik.pdf. [COBISS.SI-ID 254635779], [Odprti dostop, SNIP]

Satelitska navigacija je temelj sodobnih tehnologij, vse od naprednih avtonomnih vozil do telekomunikacijskih omrežij naslednje generacije. Čedalje večje zanašanje gospodarstva na zanesljivo delovanje globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS) ustvarja ranljivo točko za izvedbo zlonamernega napada z željo po prekinitvi delovanja njihovih sprejemnikov. Napad sam po sebi ni kritičen, če je uporabnik o tem ustrezno obveščen; težava nastane, ko namerna motnja povzroči poslabšanje zanesljivosti ustvarjenih informacij (položaja in časa), ne pa tudi popolne odpovedi navigacijskega sistema. Temu se kljub uporabi najsodobnejših sprejemnikov GNSS ni mogoče povsem izogniti. To delo obravnava kar 400-odstotno letno rast števila namernih napadov GNSS z motnjami, predstavi tehnološke protiukrepe za zmanjševanje njihovih posledic in poda priporočila končnim uporabnikom za gradnjo odpornejših sprejemnikov. Rezultati meritev treh sprejemnikov GNSS v nadzorovanih laboratorijskih pogojih potrjujejo nedeterminističen odziv na motnje, ki ga je mogoče ovrednotiti zgolj z uporabo več merilnih vzorcev v daljšem časovnem obdobju. Prispevek vzpostavlja novo metodologijo za ustrezno sistematično vrednotenje odziva s pomočjo simulacijskega okolja ali dolgotrajnega opazovanja resničnih signalov.

DOLINŠEK, Staš, PAVLOVČIČ PREŠEREN, Polona, BATAGELJ, Boštjan, BLATNIK, Aljaž. Automated characterization of jamming effects on low-cost GNSS receiver performance. V: LOPAC, Nikola (ur.), BORUCINSKY, Mirjana (ur.), KOS, Serđo (ur.). 17th Baška GNSS Conference: Global Navigation Satellite Systems and Green Navigation and Smart Systems : book of extended abstracts : Baška, Krk Island, Croatia, 11-15 May 2025. Rijeka: Faculty of Maritime Studies, 2025. Str. 39-45, ilustr. https://www.pfri.uniri.hr/web/hr/dokumenti/gnss/2025-GNSS-17%20Book%20of%20Abstracts.pdf. [COBISS.SI-ID 248034819]

Nepredvidljivi prekinjeni signali GNSS otežujejo ocenjevanje sprejemnikov. Simulacije, ki uporabljajo nadzorovano motenje, izolirajo učinke motenj. Ocenili smo delovanje poceni sprejemnikov v pogojih motenja in ugotovili poslabšanje signala in pozicioniranja. Pomembne razlike, celo v simulacijskem okolju, poudarjajo potrebo po statistični analizi meritev GNSS. Ta študija ocenjuje odzive sprejemnikov s ponavljajočimi meritvami v identičnih pogojih.

BLATNIK, Aljaž, DIMC, Franc, BERTALANIČ, Blaž (sodelavec pri raziskavi). A comprehensive GNSS dataset from the 40th Laura Bassi expedition to Antarctica. [Genève: CERN], 2025. 1 spletni vir. https://zenodo.org/records/15783534, DOI: 10.5281/zenodo.15783533. [COBISS.SI-ID 241650179]

Članek predstavlja obsežen 200-dnevni nabor podatkov surovih enofrekvenčnih meritev, pridobljenih na raziskovalnem plovilu med neprekinjeno antarktično odpravo od 7. oktobra 2024 do 24. aprila 2025. Nabor vsebuje binarne datoteke z opazovanji s konstelacijami treh sistemov, vključno s položajem in časom sprejemnika, metapodatki, specifičnimi za satelit, diagnostičnimi parametri RF vhodnega dela, spektralnimi predstavitvami, pridobljenimi s FFT, surovimi meritvami psevdorazdalje in nosilne faze ter občasnimi sporočili povratne povezave Galileo SAR. Datoteke so sistematično organizirane po datumu in uri UTC, kar olajša avtomatizirano obdelavo v velikem obsegu in ohranja velikost posameznih datotek pod približno 600 MB.

Integracija sinhronih parametrov stanja sprejemnika s podatki o spektralnem slapu visoke ločljivosti omogoča podroben pregled večpotnega širjenja, motenj iz zemeljskih virov in epizod namernega motenja v različnih pomorskih obratovalnih pogojih. Nabor podatkov zagotavlja dragoceno osnovo za modeliranje delovanja GNSS, podpira natančne analize radiofrekvenčnih motenj in omogoča robustno oceno obnašanja antene v zahtevnih oceanskih okoljih. Poleg tega prispeva k razvoju odpornih algoritmov PNT za avtonomne pomorske platforme in služi kot referenčni nabor za ocenjevanje delovanja kinematičnega pozicioniranja v realnem času v scenarijih z nizkim razmerjem signal-šum in visoko dinamiko.

Zbrani nabor podatkov je pomemben predvsem zato, ker vključuje opazovanja iz več svetovnih pristanišč in njihove okolice, kjer občasne ali vztrajne motnje, ki očitno potencialno ogrožajo varnost plovbe, ampak so nepričakovana.

TULJAK SUBAN, Danijela, SUBAN, Valter. Ecological risk assessment of the Adriatic coastline : an environmental sensitivity index developed through expert surveys and the entropy weight method. Clean - soil, air, water : a journal of sustainability and environmental safety. [Print ed.]. 2025, letn. 53, št. 12, str. 1-14, ilustr. ISSN 1863-0650. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1002/clen.70077, DOI: 10.1002/clen.70077. [COBISS.SI-ID 262338307],

Članek predstavlja prilagojen indeks okoljske občutljivosti (ESI) za Jadransko obalo, ki temelji na kombinaciji strokovnih ocen in objektivne metode entropijskih uteži. Rezultati kažejo, da zaradi gostega pomorskega prometa, kompleksnih umetnih struktur ter omejenih možnosti sanacije tudi pristanišča sodijo med posebej ranljiva območja v primeru razlitij nafte. Prilagojen ESI prispeva k natančnejšemu prepoznavanju varnostno kritičnih obalnih odsekov ter podpira učinkovitejše načrtovanje zaščite in odziva v pristaniških območjih.

TULJAK SUBAN, Danijela. Optimizing sustainable hub depot locations for empty container logistics in Slovenia using particle swarm optimization. Scientific reports. 2025, 15, article number 42114, 14 str., ilustr. ISSN 2045-2322. https://www.nature.com/articles/s41598-025-26064-3#rightslink, DOI: 10.1038/s41598-025-26064-3. [COBISS.SI-ID 262158083]

Članek obravnava strateško umeščanje celinskega vozlišča za prazne kontejnerje v Sloveniji z uporabo metode optimizacije delcev (PSO). Raziskava pokaže, da optimalno lociran depo v bližini Luke Koper bistveno zmanjša nepotrebne prevoze, stroške in emisije CO2 ter razbremeni pristaniško infrastrukturo. Učinkovitejše upravljanje praznih kontejnerjev prispeva k večji operativni varnosti, zanesljivosti logističnih verig in odpornosti pristaniškega sistema, zlasti v razmerah velikih tokov in neravnovesij v kontejnerskem prometu.

ANDROJNA, Andrej. Maritime cyber threats and challenges : vabljeno predavanje na European Conference for the Young Officers, 9-12.6. 2025, Portorož. [COBISS.SI-ID 241499395]

ANDROJNA, Andrej. Protecting the Mediterranean Strategic Economic and Energy Gateway : predavanje na Shared awareness and deconfliction in the Mediterranean conference, 18. nov. 2025, Rome. [COBISS.SI-ID 262366467]

ANDROJNA, Andrej. Cyber challenges in maritime navigation : predavanje European Seminar for Young Officers 2025. Portorož, 2025. [COBISS.SI-ID 239177475]

ANDROJNA, Andrej. Introduction to the SLO part EDA project SABUVIS II : autonomous underwater vehicles navigation in gnss denied environment : predavanje European Seminar for Young Officers 2025. Portorož, 2025. [COBISS.SI-ID 239178499]

KRMAC, Evelin, MANSOURI KALEIBAR, Mozhgan. On assessing input congestion in container terminals. Maritime economics & logistics. [Spletna izd.]. 28. mar. 2025, str. 1-26. ISSN 1479-294X. https://link.springer.com/article/10.1057/s41278-025-00317-4?utm_source=rct_congratemailt&utm_medium=email&utm_campaign=oa_20250328&utm_content=10.1057%2Fs41278-025-00317-4#Abs1, DOI: 10.1057/s41278-025-00317-4. [COBISS.SI-ID 232210435]

Članek obravnava pretirano uporabo določenih vhodnih dejavnikov (virov) na kontejnerskih terminalih, ki lahko zmanjšuje njihovo operativno učinkovitost. Z uporabo naprednih analitičnih metod v okviru pristopa Data Envelopment Analysis raziskava prepoznava primere, v katerih dodajanje virov – kot so delovna sila, oprema ali zmogljivosti terminala – ne prispeva k izboljšanju izhodov oziroma rezultatov, temveč lahko delovanje terminala celo ovira. Ugotovitve kažejo, da je količina vhodnih virov ključen, a pogosto spregledani dejavnik, ki vpliva na učinkovitost terminalov in njihovo splošno delovanje. Z vidika varnosti in zaščite v pristaniščih so zasičenosti vhodnih dejavnikov še posebej pomembne, saj prenatrpani terminali in preobremenjeni viri povečujejo tveganje za nezgode, operativne motnje in varnostne ranljivosti. Zasičenost lahko zmanjšuje situacijsko zavedanje, otežuje odzivanje v izrednih razmerah ter slabi učinkovitost nadzornih in varnostnih sistemov. Raziskava poudarja pomen uravnoteženega razporejanja virov in podatkovno podprtega odločanja z uporabo digitalnih orodij za zmanjševanje tveganj, povezanih z zasičenjem. Povezovanje analize učinkovitosti z obravnavo operativnih tveganj je pomembno za razvoj trajnostnih in digitalno podprtih okvirov, ki izboljšujejo tako varnost kot zaščito v kontejnerskih terminalih.

JURKOVIČ, Violeta (avtor, korespondenčni avtor), SUBAN, Valter. Improvement of routine maritime communication skills through the use of Digimar tools. V: PERONJA, Ivan (ur.). Book of proceedings: the 30th International Maritime Lecturers Association (IMLA) Conference. Split: University of Split, Faculty of Maritime Studies, 2025. Str. 138-147. ISBN 978-953-6655-90-8. https://www.imla30.org/wp-content/uploads/2025/09/IMLA-30-Book-of-Proceedings.pdf.

Članek analizira vpliv usposabljanja, podprtega z digitalnimi orodji projekta Digimar, na izboljšanje rutinskih pomorskih komunikacijskih spretnosti, pri čemer primerja dva korpusa študentskih simulacij, zbranih pred in po izvedbi izobraževanja s pomočjo izobraževalnih posnetkov ter klepetalnih robotov. Rezultati kažejo statistično značilno izboljšanje v skoraj vseh kategorijah standardnega protokola rutinske pomorske komunikacije. Najbolj izrazit napredek je bil dosežen pri strukturi sporočil in uporabi sporočilnih oznak, izboljšale pa so se tudi povedna zgradba, uporaba procesnih besed, izgovor števil in fonetične abecede ter splošni slog komunikacije. Kljub temu sta se kot šibkejši točki izkazali nedosledna raba označevalcev sporočil in procesnih besed za preprečevanje dvoumnosti, kar nakazuje potrebo po večji vlogi teh elementov v klepetalnih robotih, ki so namenjeni samostojnemu učenju. Raziskava prispeva k zagotavljanju pristaniške varnosti, saj potrjuje, da sistematično usposabljanje, temelječe na avtentičnih komunikacijskih situacijah, pomembno poveča skladnost komunikacije z mednarodnimi standardi in s tem zmanjša tveganje za nastanek nesporazumov, ki so lahko vzrok pomorskih nesreč. Izboljšana jasnost in predvidljivost komunikacije med ladjami ter obalnimi službami tako neposredno prispevata k varnejšemu pomorskemu prometu v pristaniških vodah.

JURKOVIČ, Violeta. Erasmus+ Digimar : enhancing navigational safety through more efficient maritime communication. V: LIPSHYTS, L.V. (ur.), LIKHOSHERSTOVA, V.H (ur.), PINDOSOVA, T.S (ur.). Materialy III Mizhnarodnoi naukovo-praktychnoi konferentsii “Novitni tendentsii navchannia inozemnoi movy za profesiinym spriamuvanniam” : 23 zhovtnia 2025 roku : m. Odesa, Ukraina = Proceedings of the 3rd International Scientific and Practical Conference "Modern Tendencies in Teaching Foreign Language for Specific Purposes" : October 23, 2025 : Odesa, Ukraine. Odessa: Kherson State Maritime Academy, 2025. Str. 134-137. https://ksma.ks.ua/wp-content/uploads/2025/11/Proceedings_Conference_KSMA_25.pdf

Prispevek predstavlja projekt triletni mednarodni projekt Erasmus+ Digimar (2023–2026), ki za glavni cilj predvideva izboljšanje varnosti plovbe z izobraževanjem na področju rutinske pomorske govorne komunikacije med ladjami in obalnimi službami, zlasti službami za nadzor ladijskega prometa. Raziskave so pokazale, da kljub obstoju mednarodnih komunikacijskih standardov nejasna in dvoumna rutinska komunikacija med ladjo in obalo pogosto prispeva k pomorskim incidentom in nesrečam. Projekt vključuje deset partnerjev iz šestih evropskih držav v jadranskem in severnoevropskem prostoru, osredotoča pa se na razvoj odprtodostopnih digitalnih izobraževalnih orodij, temelječih na avtentičnih komunikacijskih podatkih. Ključni rezultati projekta tako vključujejo simulacijske scenarije, zasnovane na resničnih komunikacijskih izmenjavah, izobraževalne videoposnetke, prilagojene različnim uporabniškim skupinam, ter klepetalne robote, ki omogočajo realistično vadbo z neposrednimi opisnimi povratnimi informacijami, ki so utemeljene na veljavnih mednarodnih standardih. Z izboljševanjem komunikacijskih kompetenc in spodbujanjem skladnosti z mednarodnimi standardi projekt neposredno prispeva k varnosti in zaščiti v pristaniščih z zmanjševanjem komunikacijskih nejasnosti ter zagotavljanjem zanesljive izmenjave informacij, ki je ključna za varno plovbo in delovanje pristanišč.