Ob slovenskem dnevu pomorstva
07.03.2022
7. marca obeležujemo v Sloveniji dan pomorstva, v spomin na sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije.
Morje ni le vir življenja, zibelka pomorstva in modri obraz našega planeta, marveč je na žalost tudi prizorišče mnogoterih problemov, katere večinoma ne zakrivi morje, marveč ljudje. To je še en zaskrbljujoči dokaz, da modrina Zemlje prepogosto ne odraža modrosti njenih človeških prebivalcev, ki brezglavo uničujejo naravo in podnebje.
Zato so ključnega pomena znanstveno-pedagoške in raziskovalne ustanove kot je denimo naša Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, ki z izobraževanjem, usposabljanjem in vzgojo bodočih pomorščakov in preostalih prometnih in logističnih strokovnjakov bistveno zmanjšuje verjetnost človeških napak. Znanje in veščine so skupaj z izkušnjami najboljša preventiva.
Ob slovenskem dnevu pomorstva od srca čestitamo našim sedanjim in bivšim študentkam in študentom, pomorščakom, prometnim in logističnim delavcem ter vsem, ki imate radi morje in pomorstvo. Naj bo Slovenija takšna, kot je narisano na slovenskem grbu: evropska država na morski strani Triglava.
Na takšen praznik se spodobi, da se zazremo v preteklost, ki prek sedanjosti lahko pozitivno ali negativno vpliva na prihodnost. Nadvse pohvalna je odločitev pomorsko ozaveščenih politikov iz obdobja tik pred rojstvom naše samostojne države, da so 18. julija 1990 sprejeli Odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov Komisije Skupščine Republike Slovenije za pomorstvo, ki naj bi med drugim preučevala in spremljala predpise in izvajanje politike s svojega področja, ugotavljala “obseg in vrste primerjalnih prednosti slovenskega morja” in predlagala ustrezne ukrepe, s katerimi se “ovrednoti in zagotovi vpliv morja in obale na strategije razvoja Republike Slovenije.”
Komisija je svoje delo strnila v obliki osnutka posebne resolucije in le nekaj mesecev pred uradno osamosvojitvijo Slovenije, je predhodnica državnega zbora oziroma parlamenta – Skupščina Republike Slovenije, ki ji je predsedoval prof. dr. France Bučar, na zasedanju zborov združenega dela in občin 6. marca 1991 ter zasedanju družbenopolitičnega zbora 7. marca sprejela zgodovinsko Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, sedmi marec pa je bil čez nekaj let ovekovečen kot slovenski dan pomorstva.
Ta izjemno jedrnat, na pičlih dveh straneh zapisan pravni akt so tedanji delegati (poslanci) izglasovali z namenom, da bi zagotovili še boljše možnosti za razvoj skorajšnje samostojne države v moderno državo, ki ima tudi vse prednosti pomorske države, in da bi pri tem dosegli čim boljšo kakovost življenja, boljše varovanje okolja in sobivanje pristanišča, industrije in turizma na omejenem in občutljivem območju severnega Jadranskega morja. V preambuli je še zapisano, da je bil slovenski narod v svoji zgodovini, glede na srednjeevropsko lego Slovenije in s tem povezanimi primerjalnimi prednostmi, vselej tudi pomorsko usmerjen. To usmeritev ohranja in naj bi jo razvijal tudi v bodoče, kajti prednosti, ki jih nudi izhod na Jadransko morje, sodobno pristanišče in v pomorske dejavnosti usmerjena podjetja, omogočajo vključevanje v mednarodno delitev dela in hitrejše prilagajanje kriterijem svetovnega gospodarstva. Snovalci in potrjevalci resolucije pa so izrecno opozorili, da so razvojne možnosti našega morja in obale prostorsko omejene, kar je danes prevečkrat spregledano in zanemarjeno.
Resolucija je razdeljena na tri dele. V prvem, ki predstavlja splošni uvod, je deklarirano, da bo Slovenija (torej predvsem njeni politiki, ki predstavljajo ljudstvo v zakonodajni in izvršni veji oblasti) vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena. Drugi sklop je pohvalno ekološko naravnan, ker obljublja, da bo država skrbela za umno rabo obalnega območja in ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V tretjem delu resolucije je določeno, da bo Slovenija skrbela za pomorsko pravno ureditev skladno z mednarodnimi pravili.
Resolucija o pomorski usmeritvi lahko služi kot (še en) primerek pravnega akta, ki je klen, ambiciozen, državotvoren in premalo udejanjen. Slovenska vlada je leta 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, naslednje leto pa v navezi z državnim zborom še Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa, s katero je tudi nadomestila Resolucijo o nacionalnem programu razvoja pomorstva iz leta 2010. Ta je sicer smelo zaplula v pravo smer, vendar ni upoštevala vseh priporočil celostne pomorske politike Evropske unije iz leta 2007. Sredozemska, pomorska, pristaniška in obča prometna komponenta je prav tako upoštevana v slovenski zunanjepolitični strategiji in Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015.
Domačih, evropskih in mednarodnih predpisov nam torej tudi na področju pomorstva ne manjka, le bolj dosledno jih je treba spoštovati in uresničevati, kar je dolžnost treh vej oblasti, obalnih občin, gospodarskih subjektov in vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so kakorkoli povezane z morjem.