Trajnostni in digitalni okvir za varnost in zaščito v pristaniščih
Vodja projekta: doc. dr. Marko Perković
Povzetek:
Pametna pomorska pristanišča so nova generacija digitalnih pristanišč, katerih cilj je biti učinkovitejša, trajnostna in inovativna od tradicionalnih pristanišč. Za izboljšanje delovanja in zmanjšanje vpliva na okolje uporabljajo napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, internet stvari, veliki podatki, tehnologije verig podatkovnih blokov in avtomatizacija. Ena od ključnih lastnosti pametnih pristanišč je njihova avtomatizacija, ki jim omogoča delovanje 24/7 brez človeškega posredovanja. To poveča učinkovitost in hkrati zmanjša stroške dela. Za optimizacijo poslovanja in boljši izkoristek vseh virov je uporaba podatkov ključnega pomena. Pametna pristanišča so okolju prijaznejša, saj so pogosto zgrajena z namenom zmanjšati svoj ogljični odtis in zaščititi morsko okolje. Uporabljajo tudi obnovljivo energijo in druge trajnostne tehnologije za zmanjšanje vpliva na okolje. Namen projekta je izboljšal učinkovitost, varnost, zaščito in okoljsko trajnost pristanišča Luke Koper. Pot do trajnosti je tudi družbeni izziv, ki zajema mednarodno in nacionalno zakonodajo, urbanistično načrtovanje in transport, lokalne in individualne življenjske sloge ter potrošnjo. Koncept "trajnosti" za pristanišča je integracija okolju prijaznih metod pristaniškega delovanja in upravljanja pristanišča. Z drugimi besedami, na trajnosten način: vsak razvoj povzroči najmanjši možni vpliv in prispeva k izboljšanju ukrepov in nadzora nad kakovostjo zraka, vode, hrupa in odpadkov. V sklopu projekta bo obravnavanih več ukrepov kako vpostaviti trajnost morskih pristanišč, vključno z: uporabo politik in pravnih okvirov v pristaniščih za zmanjšanje emisij onesnaževal, ozelenitev pristaniškega mesta in vključitev pristanišča v urbano območje z vključitvijo dreves, ki absorbirajo hrup in zrak, onesnaževanje, uporaba obnovljivih virov energije v pristaniških operacijah in dejavnostih. Obravnavan bo prehod pristanišča iz linearnega gospodarstva v krožno gospodarstvo, redefiniranje izdelkov in storitev, da bi se izognili odpadkom ob minimiziranju negativnih vplivov, obravnavana bo tudi implementacija sistema upravljanja z energijo (EnMS) in/ali okoljskega sistem upravljanja za izboljšanje okoljskega profila pristanišča in povečanje energetske učinkovitosti. V današnjem času intenzivnega digitalnega prehoda, kateremu sledi tudi slovensko pristanišče, prihaja do pomembnih varnostnih izzivov. Posebna pozornost je prosvečena povezanosti sistemov upravljanja pomorskega prometa ter pretovornih operacij s sistemi digitalne varnosti. Dokazano je, da imajo v pomorstvu kibernetski napadi poleg posledic v poslovanju, vpliv na varnost plovbe ter posledično nevarnost pomorskih nesreč z večjimi okoljskimi posledicami. Doseganje navedenih pobud poteka skozi izboljšave in nove koncepte obstoječih dejavnosti v pristaniškem poslovanju. Program trajnostnega razvoja svetovnih pristanišč zagotavlja splošen okvir, kako lahko pristanišča bolje prispevajo k trajnosti. Program podpirajo EU in mednarodni organi, kot so European Sea Ports Organisation – ESPO, American Association of Port Authorities – AAPA, Association Internationale Villes et Ports – AIVP, World Association for Waterborne Transport Infrastructure – PIANC, International Cargo Handling Coordination Association - ICHCA, Mednarodno združenje podjetij za poglabljanje dna - IADC in Mednarodna pomorska organizacija – IMO.
Razvoj trajnostnega modela rasti "zelenega pristanišča"
Vodja projekta: prof. dr. Peter Vidmar
Povzetek: EU sledi trendom povečanega blagovnega toka, zmanjšanju uzurpacije okolja in konkurenčnosti transportno-logističnih storitev na evropskem in globalnem trgu. Evropska Komisija je leto 2018 posvetila multimodalnosti. Med ključne teme uvršča področje razvoja multimodalne infrastrukture, ki bo okrepila delovanje TEN-T omrežja. Slovenija zasleduje evropsko politiko na področju razvoja multimodalne infrastrukture. Gre za več projektov in raziskav s področja razvoja železniške in pristanišče infrastrukture, ki sta ključni za delovanje multimodalnega transporta ter razvoja jedrnih TEN-T koridorjev preko slovenskega ozemlja (Baltsko-jadranski koridor in Sredozemski koridor). Dosedanje sodelovanje in opravljene raziskave so pokazale, da je za tovrstne študije potrebno specifično znanje in dlje časa trajajoč raziskovalni pristop. Takšne študije ne morejo oz. so zelo težko izvedljive s standardnimi pristopi, temveč zahtevajo specifično raziskovalno orodje in veliko terenskih meritev ter raziskav (Site specific approach). Kompleksnost področja raziskovanja in multidisciplinarnost tem (prometno inženirstvo, obalno inženirstvo, morske vede itd.) zahtevajo zaporedno uporabo številnih znanstvenih metod dela.
Cilji raziskav je preučiti navtične in obalne karakteristike Tržaškega zaliva in Koprskega pristanišča z vidika možnosti nadaljnjih poglabljanj plovnih poti, širitve priveznih površin, vplivov na morsko dno in obalno območje ter ogroženosti morja in kopnega. Cilj je priti do kakovostnih informacij, ki bodo temeljile na izsledkih raziskav in bodo osnova za dolgoročno načrtovanje razvoja pomorskega prometa v Sloveniji z vidika navtike, obalnega inženirstva in ter družbenega in ekonomskega tveganja.
Vsebina projekta je aplikativna in v velikem interesu Luke Koper ter države Slovenije. Projekt spada v interdisciplinarno področje, saj gre za velike posege v morje. Ravno ekološki aspekt je najbolj sporen in v največji meri ovira nadaljen razvoj Luke Koper, s čimer se lahko tudi povsem poruši njena konkurenčnost. Ker je projekt interdisciplinaren in vključuje tri organizacije je razdeljen v delovne sklope (specifični cilji). Na posameznem delovnem sklopu dela ena ali več raziskovalnih organizacij (partneric), ker se raziskovalne vsebine izvajajo zaporedno ali vzporedno. Plan dela je zasnovan na konceptu delovnih sklopov, kjer ima vsak partner specifične naloge kot so opredeljene v prijavi.