INTERDISCIPLINARNI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VARSTVO OKOLJA
Kontakt:
Univerza v Ljubljani
Programski svet Varstvo okolja
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
01 2418 546, 01 2418 536
***************************
Informacije o interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Varstvo okolja v slovenskem in angleškem jeziku.
******************************************
Globalni razvoj po vsem svetu povečuje pritiske na okolje in spreminja družbene vrednote ter vedenje ljudi, spodbuja raziskave ogroženosti okolja in razvoj novih tehnologij. Slovenci pri varstvu okolja ne smemo zaostajati. Problemi varstva okolja so celostni, interdisciplinarni in združujejo naravoslovne, družboslovne, tehnične, medicinsko-higienske in druge vsebine. Okoljske probleme, ki jih pogosto povzročajo premalo premišljeni gospodarski ukrepi, opredelimo z naravoslovnim znanjem in rešujemo s tehničnimi ukrepi, ki so pogojeni z ekonomsko-pravnimi izhodišči in obremenjeni s socialnimi posledicami. Zato vidimo v integraciji različnih pristopov in znanj obet za uspešno urejanje problemov varstva okolja. Na mejnih področjih med posameznimi vedami praviloma nastajajo nova znanja in spoznanja ter nove tehnične rešitve.
Področje varstva okolja združuje znanja vseh področij znanosti od humanistike, tehnike, medicine, naravoslovja do biotehnike. Potrebo po kakovostnem in sodobnem doktorskem študijskem programu za pridobitev ustreznih interdisciplinarnih znanj z različnih področij znanstvenih ved, ki se razvijajo na članicah Univerze v Ljubljani, narekuje naraščanje perečih problemov varstva okolja in njihov vpliv na kakovost življenja. Zaradi dosedanjih dobrih izkušenj v razvoju interdisciplinarnega pristopa je tudi interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja organiziran na univerzitetni ravni. S tem je tudi omogočena povezava učiteljev in raziskovalcev posameznih ved z različnih članic UL v programu doktorskega študija Varstvo okolja.
Osrednji poudarek doktorskega študija je na interdisciplinarnem raziskovalnem delu in na sodelovanju mednarodno uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov.
Doktorski študij varstva okolja na Univerzi v Ljubljani povezuje strokovnjake z različnih fakultet in oddelkov, številni izbirni predmeti pa ponujajo študentom širok nabor znanj o varstvu okolja. Doktorandi bodo poglobili svoje specialno znanje, hkrati pa se usposobili za skupinsko - interdisciplinarno delo pri urejanju najzahtevnejših problemov okolja.
TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN SPLOŠNE KOMPETENCE
Temeljni cilj interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Varstvo okolja je interdisciplinarno izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov, ki bodo kompleksno problematiko okolja znali reševati z interdisciplinarnim pristopom in sposobnostjo povezovanja znanj z različnih področij v celovito rešitev. Ti bodo v prvem primeru iskali preventivne rešitve za preprečevanje škodljivega vpliva na okolje: z javnim družbenim delovanjem, z ustreznejšo razmestitvijo dejavnosti v prostoru, s pravilnimi tehničnimi ukrepi itn. V drugem primeru bodo iskali rešitve za odpravljanje posledic, zmanjševanje onesnaženja in saniranje stanja - predvsem s tehničnimi, renaturacijskimi, medicinsko-higienskimi, prostorsko-načrtovalskimi in drugimi rešitvah. Program je interdisciplinaren in namenjen razvijanju znanj s področij biotehnike, tehnike, naravoslovja, medicine ter družboslovja in humanistike.
Cilj programa je usposobiti doktoranda za ustvarjalno in samostojno znanstveno raziskovalno delo, ki bo po končanem študiju sposoben reševanja zahtevnih okoljskih problemov z interdisciplinarnim pristopom. Doktorand bo po končanem študiju usposobljen za kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoja novih raziskovalnih metod in prenosa novih tehnologij in znanja v prakso.
Splošne kompetence
Doktorand bo po končanem študiju sposoben za ustvarjalno in samostojno znanstveno raziskovalno delo in reševanje znanstvenih problemov z interdisciplinarnim pristopom. Usposobljen bo za kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoja novih raziskovalnih metod in prenosa novih tehnologij in znanja v prakso.
Doktorand bo poglobil interdisciplinarna znanja na posameznih področjih, pridobil sposobnost za reševanje zahtevnih in kompleksnih znanstveno-raziskovalnih vprašanj različnih področij varstva okolja ter razvoja novih raziskovalnih metod. Sposoben bo samostojnega raziskovalnega dela, reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo modernih znanstvenih metod in postopkov, iskanja novih rešitev in vodenja najzahtevnejših znanstveno-raziskovalnih in drugih projektov.
Predmetno specifične kompetence
Doktorand bo po končanem študiju sposoben za ustvarjalno in samostojno znanstveno raziskovalno delo in reševanje znanstvenih problemov z interdisciplinarnim pristopom. Usposobljen bo za kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoja novih raziskovalnih metod in prenosa novih tehnologij in znanja v prakso.
Cilji in kompetence so navedeni tudi v okviru učnih načrtov za vsak predmet posebej.
PREDLOGI TEM DOKTORSKIH DISERTACIJ (3. stopnje)
2022/2023
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja
1)izr. prof. dr. Oliver BAJT
Naslov teme: Onesnaževanje okolja s plastiko in mikroplastiko
Kratka vsebina: Plastika in mikroplastika sta zelo obstojni v okolju. Količine teh snovi v okolju hitro naraščajo. Plastika ima škodljiv vpliv na organizme. Pomorski promet je pomemben vir plastike in mikroplastike v morju.
Naslov teme: Razgradnja sodobnejših onesnaževal okolja
Kratka vsebina: Sodobnejša onesnaževala, kot npr. ostanki zdravil in kozmetičnih sredstev, postajajo vedno bolj pomembna. V naravnem okolju potekata mikrobna in fotokemijska razgradnja. Pomembno je določanje hitrosti razgradnje, reakcijskih poti in tudi nastalih produktov.
2)prof. dr. Jadran FAGANELI
Naslov teme: Primerjava med onesnaženjem Tržaškega zaliva in Zaliva Minamata (Japonska) z živim srebrom
Kratka vsebina: Antropogeno živo srebro (Hg) v okolju je produkt kemijske industrije (katalizator v sintezi vinilklorida in acetaldehida, elektrod v proizvodnji Cl2 in Na2CO3 in uporabe fenil merkuro acetata v proizvodnji celuloze), posledica uporabe fungicidov in rudarstva. Slednje je primer 500-letnega delovanja rudnika v Idriji in vpliva na Tržaški zaliv. Bolj kot anorgansko (Hg2+) je strupeno organsko vezano metil živo srebro - MeHg (nevrotoksin - bolezen Minamata), ki ga organizmi lažje privzemajo kot Hg2+. Prvi opis (1956) zastrupitve z MeHg izvira iz zaliva Minamata (otok Kju Shu na Japonskem), kjer je lokalna tovarna acetaldehida (1932-51) najprej uporabljala katalizator Hg sulfat in kot kokatalizator najprej MnO2 (1932-51), nato (1951-68) pa FeS. Pri slednjem je kot stranski produkt nastajal bolj strupen MeHg. Tako je prišlo do dvojnega izvora MeHg v zalivu: delno z direktnim izlivom v morje, delno pa z mikrobno metilacijo Hg in situ. Posledice so bile hude: zastrupitve mačk (angl. Dancing cat fever) in akutne zastrupitve ljudi (približno 2000 smrti), ki so se prehranjevali z morsko hrano. Kontaminacija se je zmanjšala z ustavitvijo odvajanja odpadne vode v zaliv leta 1968. Namen doktorske disertacije je primerjati onesnaženje obeh zalivov z Hg, posebej z ekotoksikološkega vidika, saj do danes v Tržaškem zalivu, kljub dolgotrajnemu vnosu Hg s Sočo, ni bilo zaslediti akutnih zastrupitev.
Predlagani mentor: doc.dr. Ingrid Falnoga (mentorica), prof.dr. Jadran Faganeli (somentor).
3)izr. prof. dr. Damjan KLOBČAR
Naslov teme: Napredne tehnologije spajanja različnih materialov med seboj pri lahki gradnji plovil s stališča korozije, trdnosti in vplivov na okolje
Kratka vsebina: Uporaba naprednih tehnologij spajanja različnih materialov med seboj omogoča lahko gradnjo plovil. Tehnologija spajanja in materiali omogočajo podaljšanje uporabne dobe z minilano potrebo po vzdrževanju plovil. Izboljšanje korozijske zaščite ter optimiranje tehnologije spajanja omogoča minimalno porabo energije in zmanjša emisije v okolje v fazi izdelave in uporabe plovil.
4)doc. dr. Blaž LUIN
Naslov teme: Ocena emisij pomorskega prometa na podlagi AIS podatkov
Kratka vsebina: Na voljo so AIS podatki za obširna področja, ki vsebujejo podatke o ladijskih potovanjih. V kombinaciji z modelom porabe goriva in emisij, bi lahko ocenili okoljski vpliv ladijskega prometa na kvaliteto zraka. Še posebej bi se dalo oceniti vplive na probalna območja z intenzivnim pomorskim prometom.
Naslov teme: Modeliranje porabe energije električnih in hibridnih vozil
Kratka vsebina: S povečevanjem deleža električnih in hibridnih vozil se morajo modeli porabe vozil ustrezno prilagoditi, zato mora biti ocena porabe energije ustrezno prilagojena. Naloga bi predvidevala zasnovo in kalibracijo osnovnega modela porabe energije, primernega za mikrosimulacijo, regresijskega modela za makrosimulacijo ter natančnejšega modela, ki bi detajlno upošteval posamezne sklope vozila.
5)doc. dr. Sebastjan ŠKERLIČ
Naslov teme: Metodologija uvedbe trajnostne embalaže v poslovnem procesu podjetja/Methodology of introducing sustainable packaging in the company's business process
Kratka vsebina: Učinkovita uporaba trajnostne embalaže pripomore k zmanjšanju odpadkov, stroškov in morebitne škode na prevozu. Podjetja in družba kot celota lahko z embalažo za večkratno uporabo dosežejo ekonomske koristi in tudi bistveno vplivajo k varstvu okolja. Cilj doktorske raziskave je izdelava metodologije, ki omogoča primerjavo uporabe in uvedbe različnih sistemov trajnostne embalaže (nevračljive embalaže, vračljive embalaže in vračljive zložljive embalaže) v poslovnem procesu podjetja. Metodologija mora smiselno upoštevati tako ekonomske kot tudi okoljske vplive izbire posameznih embalažnih sistemov in kot taka nadgraditi obstoječe znanstvene študije. Predstavljati mora tudi praktično odločitveno orodje za proizvodna podjetja in logistično industrijo pri zagotavljanju učinkovitega sistema trajnostnega upravljanja z embalažo.
6)doc. dr. Danijela TULJAK – SUBAN
Naslov teme: Uporaba fuzzy (mehke) logike in večkriterijskega odločanja pri iskanju trajnostne (optimalne) rešitve problema usmerjanja vozil
Kratka vsebina: Problem usmerjanja vozil (VRP - vehicle routing problem) je primer NPtežkega celoštevilčnega problema, kjer je pri iskanju optimalne rešitve potrebno upoštevati več dejavnikov: lastnosti voznega parka, časovne zahteve strank, lokacija skladišč, lastnosti tovora, okoljevarstveni vidik, itd. V delu, bodo navedeni pogoji, ki imajo lahko različno težo v procesu iskanja optimalne rešitve, primerno ovrednoteni, z uporabo ustrezne metode večkriterijske odločanja, ter uporabljeni pri definiciji, modeliranju in reševanju problema usmerjenja vozil. Ustreznost in občutljivost modela bo preverjena na realnem primeru. Poudarek bo na iskanju okolju prijazne rešitve.
7)izr. prof. dr. Peter VIDMAR
Naslov teme: Model tveganja za povečanje učinkovitosti prometnih sistemov
Kratka vsebina: Naloga zajema zasnovo modela tveganja prometnega sistema z namenom povečanja učinkovitosti pri upravljanju in vodenju v prometnih sistemih.
PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM
Znanja in spretnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem pred vpisom v program, se bodo skladno s Pravilnikom Univerze v Ljubljani o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, priznavale pri izbiri ob omejitvi vpisa.
O priznavanju znanj in spretnosti, ki jih je kandidat pridobil pred vpisom v program, bo na podlagi pisne prošnje kandidata in priloženih dokazil (spričeval in drugih listin), ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ob soglasju mentorja in somentorja kandidata odločal programski svet.
Pogoji za napredovanje po programu
Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik doktorskega študija so opravljene študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. Od tega doktorand opravi najmanj 30 KT iz obveznega metodološkega in temeljnih predmetov.
V 3. letnik doktorskega študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik študija iz 1. in 2. letnika. Pogoja za vpis v 3. letnik sta tudi opravljen doktorski seminar z uspešno predstavitvijo teme doktorske disertacije in potrjena pozitivna ocena Komisije za spremljanje doktorskega študenta o ustreznosti teme na senatu članice UL.
V 4. letnik lahko napredujejo študenti, ki so opravili vse obveznosti prvih treh letnikov in imajo potrjeno temo na Senatu UL.
Prehodi med študijskimi programi
Prehod iz drugih doktorskih programov na interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja je mogoč, če študent izpolnjuje pogoje za vpis v ta program.
Kandidat mora pri prehodu iz drugega študijskega programa priložiti potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih na študiju, na katerega je bil vpisan in veljavne učne načrte za predmete in druge vsebine, pri katerih je opravil študijske obveznosti.
Prošnje kandidatov za prehod na doktorski študij Varstvo okolja bo individualno obravnaval Programski svet v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in Statutom Univerze v Ljubljani.
Povezanost z drugimi programi
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja je zasnovan tako, da omogoča mednarodno izmenjavo na vseh ravneh izvedbe programa, od raziskovalnega dela do izmenjave predmetov primerljivih programov drugih univerz na podlagi mednarodnih pogodb in bilateralnih dogovorov. O primerljivosti predmetov programov drugih univerz odloča programski svet. Mednarodna izmenjava poteka na podlagi mednarodnih pogodb in dogovorov, podpisanih s strani Univerze v Ljubljani in njenih članic, izvajalk študija.
Mednarodna izmenjava je mogoča tudi preko sodelovanja gostujočih profesorjev na članicah izvajalkah študija in sodelovanja v programih mobilnosti za študente. Program je odprt tudi za tuje študente.
Sodelovanje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami v tujini poteka v okviru znanstveno raziskovalnih projektov, s sodelovanjem tujih profesorjev pri posameznih predmetih, (so)mentorstvih in sodelovanju pri ocenjevanju in zagovorih doktorskih disertacij.
Izredni študij.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 240 KT. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s prvim avtorstvom.
Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo najkasneje pred zagovorom doktorske disertacije v mednarodno priznanih revijah posameznih znanstvenih disciplin.
Doktorska disertacija
Doktorska disertacija je samostojen in izviren prispevek na znanstvenemu področju teme doktorske disertacije. Doktorska disertacija je napisana v slovenskem jeziku z obsežnim povzetkom v angleškem jeziku.
Senat UL lahko izjemoma odobri izdelavo disertacije v angleškem jeziku v primeru, če je kandidat tujec, če sta tujca kandidatov mentor ali somentor ali, če je tujec član komisije.
Postopek za pridobitev doktorata znanosti je opredeljen v Pravilniku o doktorskem študiju UL, objavljenem na spletni strani https://www.uni-lj.si/studij/doktorski/pravila/. Pred oddajo doktorske disertacije v oceno mora doktorand predložiti dokazilo o objavljenem članku ali potrdilo o sprejetju članka v tisk v revijo, ki je v seznamu mednarodno priznanih revij posameznih znanstvenih disciplin. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Zagovor doktorata je javen, kar se zagotovi z javno objavo praviloma sedem dni pred zagovorom.
| KLASIUS-SRV | Doktorsko izobraževanje(tretja bolonjska stopnja)/doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja) (18202) |
|---|---|
| ISCED | varstvo okolja (85) |
| KLASIUS-P | Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno) (8500) |
| Frascati | Naravoslovno-matematične vede (1) Tehniške vede (2) Medicinske vede (3) Biotehniške vede (4) Družboslovne vede (5) Humanistične vede (6) |
| Jeziki | Angleščina (en) Slovenščina (sl) |
|---|---|
| Raven SOK | Raven SOK 10 |
| Raven EOK | Raven EOK 8 |
| Raven EOVK | Tretja stopnja |
| Trajanje v letih | 3 |
| ECTS na letnik | 60 |
| Število kreditnih točk | 180 |
| Šifra eVŠ | 0000985 |
| Načini izvajanja študija | izredni |
Znanstveni naslov
Doktorand interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Varstvo okolja z uspešno opravljenim zagovorom doktorske disertacije pridobi znanstveni naslov doktor/doktorica znanosti.