Področje pomorstva in prometa združuje znanja integralnih tehnično-tehnoloških sistemov in procesov v pomorstvu, transportu, prometu in transportni logistiki.
Pomorstvo je dejavnost, ki ima velik pomen za svetovno gospodarstvo. Promet se lahko definira kot dejavnost, ki v integriranih transportnih, prometnih in transportno logističnih procesih vseh prometnih panog zagotavlja premagovanje prostora in časa pri prevozu najrazličnejših tovorov, potnikov in informacij ter učinkovito funkcioniranje celotnega prometnega sistema.
Potrebo po kakovostnem in sodobnem doktorskem študijskem programu za pridobitev ustreznih znanj s področja prometnih in pomorskih ved narekuje tudi izjemno dinamičen razvoj, ki je pod vplivom globalizacijskih procesov v svetovnih razmerah postal eden od najpomembnejših gospodarskih dejavnosti in predstavlja gonilno silo celotnega družbeno-gospodarskega napredka.
Znanstveno utemeljene rešitve najkompleksnejših problemov s področja pomorstva in prometa so zmožni ponuditi samo visoko izobraženi in usposobljeni raziskovalni kadri. V visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih zavodih, državni upravi ter gospodarskih in društvenih ustanovah, obstaja stalna potreba po visoko usposobljenih kadrih. Z doktorskim študijem s področja pomorstva in prometa omogočamo, da zahtevana znanja lahko pridobijo na najvišji ravni teoretičnih in raziskovalnih spoznanj.
Novi štiriletni doktorski študijski program na UL FPP nadomešča obstoječi študijski program Podiplomskega magistrskega študija prometnih ved, v okviru katerega so se v dveh letih študija izobraževali magistri prometnih ved in v štirih letih doktorji znanosti s področja pomorstva in prometa.
Cilj doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet je izobraževati nadpovprečno uspešne magistre študijskih programov druge stopnje s širšega področja pomorstvo-transport-promet-transportna logistika, ter jih usposobiti za samostojno znanstveno raziskovalno delo in ustvarjanje novega znanja na tem področju.
Po priporočilih Evropskega združenja univerz (EUA) je predvidena mednarodna izmenjava študentov in objava najmanj enega znanstvenega članka kot končni rezultat raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen ustreznemu odnosu med doktorandom in mentorjem. Študentje si mentorje lahko izbirajo med mednarodno priznanimi in uveljavljenimi strokovnjaki, v skladu s pravili univerze in članice, kjer bo doktorand vpisan.
Študijski program Pomorstvo in promet traja štiri leta, obsega 240 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Študijske obveznosti so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS – European Credit Transfer System). S tem je omogočena direktna vključitev delov programa v mednarodno izmenjavo z univerzami iz držav, ki sistem ECTS uporabljajo.
a. Temeljni cilji programa
Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet je izobraževanje nadpovprečno uspešnih študentov študijskih programov II. stopnje bolonjskega študija v visoko usposobljene strokovnjake, ki bodo sposobni samostojno opravljati znanstveno raziskovalno delo in ustvarjati nova znanja na področju pomorstva in promet.
Po končanem doktorskem študiju bo doktorand sposoben za kreativno in samostojno znanstveno raziskovalno delo in za reševanje znanstvenih problemov na področju pomorstva in prometa, ki jih ima sodobna družba. Pridobil bo sposobnost razumevanja in kritične presoje pri razreševanju zahtevnih in obsežnih znanstveno-raziskovalnih vprašanj.
b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom, se nanašajo na sposobnost za kritično analizo, oceno in sintezo kompleksnih sistemov in procesov, kot tudi na razvoj novih metodoloških znanstveno raziskovalnih postopkov v pomorstvu in prometu.
Skladno s tem so splošne kompetence doktoranda po končanem študiju naslednje:
- sposobnost prepoznavanja, razumevanja in definiranja temeljnih znanstvenih problemov ter reševanje zahtevnih uporabniško usmerjenih znanstvenih izzivov in s tem povezanim organiziranjem ter vodenjem znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela na področju pomorstva in prometa,
- sposobnost abstrakcije z razvitim kritičnim, analitičnim in sintetičnim mišljenjem,
- sposobnost identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj in tehniško-tehnoloških in organizacijskih rešitev,
- sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
- sposobnost timskega dela na ožjem in širšem interdisciplinarnem področju,
- sposobnost oblikovanja novih teoretičnih znanj in na njih temelječih aplikativnih tehniških rešitev ob upoštevanju okoljske in socialne odgovornosti ter spoštovanju inženirskega kodeksa,
- sposobnost uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov,
- sposobnost komuniciranja s strokovno javnostjo v različnih oblikah,
- sposobnost kritične presoje in predstavitve lastnih raziskovalnih rezultatov, sprejemanja razvoja v svetu ter s tem vezanega nadaljevanja samostojnega izobraževanja, raziskovanja in spremljanja literature.
c. Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s programom
Predmetno specifične kompetence se za področje Pomorstvo nanašajo na pridobivanje sposobnosti za nadgrajevanje temeljnih znanj, poglobljenega razumevanja in implementacije razvojnih dosežkov na področjih:
- navtike,
- pomorskega inženirstva,
- luških sistemov,
- zaščite morskega okolja in obale.
Za področje Promet, se predmetno specifične kompetence posebej nanašajo na pridobivanje sposobnosti za nadgrajevanje temeljnih znanj, poglobljenega razumevanja in implementacije razvojnih dosežkov na področjih:
- tehnologije prometa,
- transportne logistike,
- prometne varnosti,
- celostne prometne politike.
| 1. Izbirni predmeti | ||||||||||||||
| Zap.št. | Predmet | Semester | Sam. delo štud. | Ure skupaj | Točke ECTS | |||||||||
| Zimski | Poletni | |||||||||||||
| P | S | V | KV | DO | P | S | V | KV | DO | |||||
| 1 | Fuzzy sistemi v pomorstvu in prometu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 2 | Matematične metode v pomorstvu in prometu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 3 | Modeli in simulacije v prometu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 4 | Projektiranje inteligentnih pomorskih in prometnih sistemov | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 5 | Celostna prometna politika | 30 | 30 | 0 | 0 | 0 | 127 | 187 | 10 | |||||
| 6 | Moderne metode v oceanografiji | 30 | 30 | 0 | 0 | 0 | 127 | 187 | 10 | |||||
| 7 | Pomorski sistemi | 30 | 30 | 0 | 0 | 0 | 127 | 187 | 10 | |||||
| 8 | Pomorsko inženirstvo | 30 | 30 | 0 | 0 | 0 | 127 | 187 | 10 | |||||
| 9 | Prometna varnost | 30 | 30 | 0 | 0 | 0 | 127 | 187 | 10 | |||||
| 10 | Prometne tehnologije | 30 | 30 | 0 | 0 | 0 | 127 | 187 | 10 | |||||
| 11 | Transportna logistika | 30 | 30 | 0 | 0 | 0 | 127 | 187 | 10 | |||||
| 2. Izbirni predmeti | ||||||||||||||
| Zap.št. | Predmet | Semester | Sam. delo štud. | Ure skupaj | Točke ECTS | |||||||||
| Zimski | Poletni | |||||||||||||
| P | S | V | KV | DO | P | S | V | KV | DO | |||||
| 1 | Analize tveganja v pomorstvu in prometu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 2 | Ljudje v pomorstvu in prometu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 3 | Metodologija planiranja pristaniških sistemov | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 4 | Model v podporo odločanju v prometu in pomorstvu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 5 | Razvoj avtonomnih vozil | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 6 | Sistemi in procesi v cestnem prometu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 7 | Sistemi in procesi v cevovodnem transportu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 8 | Sistemi in procesi v zračnem prometu | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 9 | Transportno ekonomske analize | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
| 10 | Upravljanje oskrbovalnih verig | 30 | 10 | 0 | 0 | 60 | 127 | 167 | 10 | |||||
Na doktorski študijski program Pomorstvo in promet se lahko v skladu z zadnjim odstavkom 38.a člena ZviS ter 16. členom prehodnih in končnih določb ZviS (Ur.l. RD št. 119/20.11.2006) lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
-
bolonjski študijski program druge stopnje, ne glede na smer in področje študija,
-
enovit magistrski študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 ECTS ali drugi enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS,
-
dosedanji (stari) študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
-
dosedanji (stari) študijski program za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program s področja pomorstvo-transport-promet-transportna logistika in naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih usmeritev. Dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu 30 do 60 ECTS kandidatom, pred vpisom v doktorski študijski program, določi Komisija za doktorski študij UL FPP,
-
Na doktorski študijski program Pomorstvo in promet se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja, skladno s predpisi, ki veljajo za Univerzo v Ljubljani.
Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa:
Izbor kandidatov bo, skladno z določili v 4. odstavku 41. člena ZviS, temeljil na uspehu pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), uspehu pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom in dosežkih na znanstvenem in strokovnem področju.
Izbira kandidatov bo temeljila na:
-
povprečni oceni študija (15%),
-
oceni diplomske ali magistrske naloge (5%) in
-
uspehu pri izbirnem izpitu (80%), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja pomorstva in prometa.
Razpisano je 5 vpisnih mest za doktorski študijski program Pomorstvo in promet.
Kraj izvajanja: Portorož
Način študija: izredni
| SEZNAM POTENCIALNIH MENTORJEV NA DOKTORSKEM ŠTUDIJU | Bibliografski kazalci raziskovalne uspešnosti (2014-2019) | ||
| Ladijsko strojništvo | Z | A1/2 | |
| 1 | izr. prof. dr. Peter VIDMAR, predstojnik | 522,78 | 187,05 |
| Katedra za pomorske in prometne sisteme | Z | A1/2 | |
| 1 | prof. dr. Elen TWRDY, predstojnica | 1288,8 | 243,11 |
| 2 | doc. dr. Bojan BEŠKOVNIK, član | 436,46 | 207,57 |
| Katedra za transportno logistiko | Z | A1/2 | |
| 1 | doc. dr. Patricija BAJEC, predstojnica | 229,66 | 128,6 |
| Katedra za tehniko vozil | Z | A1/2 | |
| 1 | doc. dr. Robert MUHA, predstojnik | 301,1 | 102,66 |
| 2 | izr. prof. dr. Oliver BAJT, zunanji član | 319,69 | 242,4 |
| Tehnologijo prometa | Z | A1/2 | |
| 1 | izr. prof. dr. Drago SEVER, zunanji član | 163,83 | 52,64 |
| 2 | doc. dr. Marjan LEP, zunanji član | 273,18 | 173,1 |
| Katedra za varnost v prometu | Z | A1/2 | |
| 1 | prof. dr. Milan BATISTA, predstojnik | 2161,2 | 1538,7 |
| 2 | prof. dr. Vlado MALAČIČ, zunanji član | 274,28 | 263,08 |
| 3 | doc. dr. Aleksander GRM, član | 262,24 | 125,11 |
| 4 | doc. dr. Miha AMBROŽ, zunanji član | 270,54 | 199,6 |
| 5 | prof. dr. Jadran FAGANELI, zunanji član | 386,82 | 222,81 |
| 6 | prof. dr. Jože BALAŽIC, zunanji član | 201,77 | 156,77 |
| 7 | prof. dr. Matija SVETINA, zunanji | 209,31 | 166,75 |
| Katedra za kvantitativne metode | Z | A1/2 | |
| 1 | prof. dr. Aleksej TURNŠEK, predstojnik | 675,1 | 675,1 |
| 2 | doc. dr. Danijela TULJAK-SUBAN, članica | 416,51 | 154,72 |
| 3 | doc. dr. Evelin KRMAC, članica | 444,34 | 287,76 |
| 4 | izr. prof. dr. Marijan ŽURA, zunanji član | 198,56 | 143,66 |
| Katedra za inženirstvo v prometu | Z | A1/2 | |
| 1 | doc. dr. Franc DIMC, predstojnik | 209,32 | 74,8 |
| 2 | prof. dr. Stojan PETELIN, član | 303,8 | 159,56 |
| 3 | doc. dr. Blaž Luin, član | 287,59 | 141,9 |
| Katedra za ekonomijo in management v prometu | Z | A1/2 | |
| 1 | doc. dr. Marina ZANNE, predstojnica | 412,99 | 106,34 |
| Katedra za tuje jezike | Z | A1/2 | |
| 1 | izr. prof. dr. Violeta JURKOVIĆ, predstojnica | 532,55 | 444,21 |
***************
izr. prof. dr. Oliver Bajt
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Naslov teme: Onesnaževanje okolja s plastiko in mikroplastiko.
Kratka vsebina: Plastika in mikroplastika sta zelo obstojni v okolju. Količine teh snovi v okolju hitro naraščajo. Plastika ima škodljiv vpliv na organizme. Pomorski promet je pomemben vir plastike in mikroplastike v morju.
Naslov teme: Kopičenje in spiranje ogljikovodikov s ceste.
Kratka vsebina: Ogljikovodiki so pomembna skupina onesnaževal, ki so močno povezana s prometom. Na cestišču se kopičijo in z dežjem spirajo v okolje, na katerega škodljivo vplivajo. Naloga bi vsebovala konkretne meritve na določenem cestnem odseku.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja:
Naslov teme: Cestni promet kot vir mikroplastike v okolju.
Kratka vsebina: Na cestišču se kopičijo delci zaradi obrabe gum, drugih sestavnih delov cestnih vozil in ostankov tovora. Padavine spirajo te delce s cestišča in z meteornimi vodami v okolje, na katerega škodljivo vplivajo. Naloga bi vsebovala konkretne meritve na določenem cestnem odseku.
Naslov teme: Onesnaževanje okolja s plastiko in mikroplastiko.
Kratka vsebina: Plastika in mikroplastika sta zelo obstojni v okolju. Količine teh snovi v okolju hitro naraščajo. Plastika ima škodljiv vpliv na organizme. Pomorski promet je pomemben vir plastike in mikroplastike v morju.
Naslov teme: Razgradnja sodobnejših onesnaževal okolja.
Kratka vsebina: Sodobnejša onesnaževala, kot npr. ostanki zdravil in kozmetičnih sredstev, postajajo vedno bolj pomembna. V naravnem okolju potekata mikrobna in fotokemijska razgradnja. Pomembno je določanje hitrosti razgradnje, reakcijskih poti in tudi nastalih produktov.
prof. dr. Stojan Petelin
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Naslov teme: Kriteriji sprejemljivosti infrastrukturnih sistemov za obvladovanje izrednih dogodkov.
Kratka vsebina: /.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja:
Naslov teme: Sodobna ladijska kogeneracijska postrojenja in vpliv na okolje.
Kratka vsebina: /.
izr. prof. dr. Peter Vidmar
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Naslov teme: Ocen tveganja pomorsko prometnih sistemov.
Kratka vsebina: Naloga zajema ugotavljanje oprimelnih metod za analizo tveganja pomorsko prometnih sistemov kot so plovne poti, sidrišča, luški terminali. Specifika pristanišč, ki se nahajajo v neposredni bližini naseljenih območij in analiza čezmejnih vpliviv.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja:
Naslov teme: Model tveganja za povečanje učinkovitosti prometnih sistemov.
Kratka vsebina: Naloga zajema zasnovo modela tveganja prometnega sistema z namenom povečanja učinkovitosti pri upravljanju in vodenju v prometnih sistemih.
izr. prof. dr. Patrick Vlačič
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Naslov teme: Pravni izzivi pri informatizaciji nakladnice.
Kratka vsebina: Nakladnica je v 21. stoletju še vedno v papirni obliki. V preteklosti je bilo nekaj poskusov, da bi nakladnico začeli uporabljati v eletktronski obliki, vendar so doživeli zelo omejen uspeh (npr. essDocs ali Bolero). Nove tehnologije, zlasti tehnologija veriženja blokov, prinaša s seboj novosti in tehnološke rešitve, ki bodo lahko bistveno spremenile poslovanje v pomorski industriji in ga začele voditi v smer brezpapirnega poslovanja.
Naslov teme: Zaustavitev ladje za dosego poplačila terjateve za gorivo.
Kratka vsebina: Zaustavitev ladij (arrest of ships) je instrument, s katerim upniki dosežejo zavarovanje za plačilo morebitnega sodno prisojenega zneska za neplačano terjatev za gorivo. Značilnosti naročanja goriva, kjer imamo posrednike pri naročilu, dejanske izponitelje dobave goriva na eni strani in naročnike za gorivo, ki včasih tudi niso ladjarji (npr. naročniki iz ladjarske pogodbe za čas) in ladjarje na drugi strani, povzroča kar nekaj zmede. Doktorska disertacija bi morala odgovoriti, kaj bi bil pravi način naročila, zavarovanja za prodjalca in drugih odprtih vprašanj med prodjalalci in kupci goriva ter ladjarji, ki s v skladu s konvencijama iz 1952 ali 1999 lahko doživijo, da bo njihova ladja zaustavljena. Ob enotni pravni ureditvi je praksa na svetu glede tega vprašanja precej različna.
doc. dr. Danijela Tuljak Suban
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Naslov teme: Uporaba fuzzy (mehke) logike in večkriterijskega odločanja pri iskanju optimalne, rešitve problema usmerjanja vozil.
Kratka vsebina: Problem usmerjanja vozil (VRP - vehicle routing problem) je primer NPtežkega celoštevilčnega problema, kjer je pri iskanju optimalne rešitve potrebno upoštevati več dejavnikov: lastnosti voznega parka, časovne zahteve strank, lokacija skladišč, lastnosti tovora, okoljevarstveni vidik, izd. V delu, bodo navedeni pogoji, ki imajo lahko različno težo v procesu iskanja optimalne rešitve, primerno ovrednoteni, z uporabo ustrezne metode večkriterijske odločanja, ter uporabljeni pri definiciji, modeliranju in reševanju problema usmerjenja vozil. Ustreznost in občutljivost modela bo preverjena na realnem primeru.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja:
Naslov teme: Uporaba fuzzy (mehke) logike in večkriterijskega odločanja pri iskanju trajnostne (optimalne) rešitve problema usmerjanja vozil.
Kratka vsebina: Problem usmerjanja vozil (VRP - vehicle routing problem) je primer NPtežkega celoštevilčnega problema, kjer je pri iskanju optimalne rešitve potrebno upoštevati več dejavnikov: lastnosti voznega parka, časovne zahteve strank, lokacija skladišč, lastnosti tovora, okoljevarstveni vidik, itd. V delu, bodo navedeni pogoji, ki imajo lahko različno težo v procesu iskanja optimalne rešitve, primerno ovrednoteni, z uporabo ustrezne metode večkriterijske odločanja, ter uporabljeni pri definiciji, modeliranju in reševanju problema usmerjenja vozil. Ustreznost in občutljivost modela bo preverjena na realnem primeru. Poudarek bo na iskanju okolju prijazne rešitve.
doc. dr. Robert Muha.
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Naslov teme: Določitev in primerjava temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost prometnih storitev v mestnem tovornem prometu.
Kratka vsebina: Z rastjo mest in števila prebivalstva v njih naraščajo stroški distribucije in logistike mestnega tovornega prometa. Za opredelitev najboljšega modela logističnega upravljanja je potrebno razviti boljše razumevanje nastajanja logističnih stroškov in delovanje trga logističnih storitev. Od lokalnih oblasti in načrtovalcev mestnega tovornega prometa se zahteva, da razvijejo stroškovno učinkovite strategije in poslovne modele za zmanjšanje ogljičnega odtisa logistične dejavnosti v mestih. Ta pristop zahteva globlje in boljše razumevanje zapletenosti delovanja logističnih sistemov v mestih in primestnih območjih.
doc. dr. Franc Dimc.
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Naslov teme: Zmanjšanje vplivov večpotja na varnost plovbe v pogojih večpotja.
Kratka vsebina: Večžarkovno razširjanje elektromagenntih valov z radijskih navigacijskih satelitov zaradi odbojev od objektov je znan in analitično težko opisljiv pojav, ki povečuje raztros rezultatov položaja plovila. Naloga obsega analizo surovih podatkov v sprejemniku GNSS in z ustreznim modeliranjem pristaniških objektov pokazati prednost uporabe surovih podatkov ladij in GNSS kompasa pri od ladje neodvisnem določanju integritete.
red. prof. dr. Elen Twrdy.
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
Tematika: Tematike s področja razvoja pristanišč, terminalov in prometnega sistema.
Kratka vsebina: /.
doc. dr. Evelin Krmac.
Doktorski študijski program Pomorstvo in promet:
katerakoli tema na predlog kandidata, ki vključuje programska orodja in informacijsko tehnologijo v širšem smislu ali je povezana z inteligentnimi transportnimi sistemi.
Primeri naslovov:
-
Model merjenja učinkovitosti logistike s pomočjo metod umetne inteligence.
-
Model izbire najprimernejše informacijske tehnologije za skladiščno poslovanje.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja:
katerakoli tema na predlog kandidata, ki vključuje programska orodja in informacijsko tehnologijo v širšem smislu.
Primer naslova:
-
Na umetni inteligenci temelječ model za zmanjševanje negativnih učinkov transporta na okolje.
doc. dr. Blaž Luin.
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja:
Naslov teme: Energetski vidik V2V in V2I komunikacije.
Kratka vsebina: Tehnologije za povezana vozila, V2V in V2I, vplivajo na reakcije voznika ali avtonomnega vozila. Pripomorejo tako k varnosti, kakor tudi k optimalni reakciji izogibanja prometni motnji ali oviri ter izbiri poti. Z vplivom na dinamiko vočnje in izbiro poti se vpliva na porabo energije. Naloga bi predvidevala izdelavo modela za različne podatke iz povezanih vozil, upoštevaje omejene dosege komunikacije med vozili.
Naslov teme: Vpliv optimizacije cestnega omrežja na porabo energije in emisije.
Kratka vsebina: Adaptivno krmiljenje semaforjev in povečevanje pretočnosti med drugim vplivajo na porabo energije za cestni promet. Naloga predvideva modeliranje prometne mreže in vplivov inovativnega vodenja križišč v povezavi z modeli za porabo energije, na podlagi katerih se da oceniti tudi neposredne in posredne emisije toplogrednih plinov.
Naslov teme: Modeliranje porabe energije električnih in hibridnih vozil.
Kratka vsebina: S povečevanjem deleža električnih in hibridnih vozil se morajo modeli porabe vozil ustrezno prilagoditi, zato mora biti ocena porabe energije ustrezno prilagojena. Naloga bi predvidevala zasnovo in kalibracijo osnovnega modela porabe energije, primernega za mikrosimulacijo, regresijskega modela za makrosimulacijo ter natančnejšega modela, ki bi detajlno upošteval posamezne sklope vozila.
Naslov teme: Ocena emisij pomorskega prometa na podlagi AIS podatkov.
Kratka vsebina: Na voljo so AIS podatki za obširna področja, ki vsebujejo podatke o ladijskih potovanjih. V kombinaciji z modelom porabe goriva in emisij, bi lahko ocenili okoljski vpliv ladijskega prometa na kvaliteto zraka. Še posebej bi se dalo oceniti vplive na probalna območja z intenzivnim pomorskim prometom.
O priznavanju obveznosti iz organiziranih oblik študija 1. letnika, v obsegu 20KT, odloča Komisija za razvojno in raziskovalno delo, na podlagi dokazil predhodne izobrazbe (diploma, potrdila o izpitih, učnih načrtih opravljenih izpitov po predhodni izobrazbi).
-
5 KT iz organiziranih oblik študija 1. letnika, in sicer Poročanje o RD,
-
25 KT iz individualnega raziskovalnega dela 1. letnika,
-
10 KT iz individualnega raziskovalnega dela 2. letnika.
Doktorandi morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik, z opravljenimi študijskimi in raziskovalnimi nalogami, ki so predvidene po programu za ta letnik, in morajo:
- za vpis v 2. letnik imeti doseženih najmanj 50 ECTS, od katerih najmanj 20 ECTS iz organiziranih oblik študija 1. letnika,
- za vpis v 3. letnik morajo opraviti vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika. Pogoja za vpis v 3. letnik sta tudi opravljen doktorski seminar z uspešno predstavitvijo teme in rezultatov dela na doktorski disertaciji ter soglasje Senata UL k temi doktorske disertacije.
- za napredovanje v 4. letnik doktorskega študija so morajo imeti opravljene vse študijske obveznosti prvih treh letnikov.
Tretji letnik študija je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi doktorske disertacije.
Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 180 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.
Kandidatom, ki so uspešno zaključili znanstveni magistrski študijski program, po katerem so prejeli naziv magister znanosti, se prizna 60 KT študijskih obveznosti doktorskega študijskega programa in se omogoči vpis v 2. letnik doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet.
Magistrom znanosti Prometnih ved naše Fakultete se prizna 60 KT iz naslednjih študijskih obveznosti doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet:
-
30 KT iz organiziranih oblik študija 1. letnika (predmet TIP ter oba predmeta IPO in IPR),
-
10 KT iz organiziranih oblik študija 2. letnika (en predmet IPP),
-
5 KT iz organiziranih oblik študija 1. letnika, in sicer Poročanje o RD,
-
15 KT iz individualnega raziskovalnega dela 1. letnika.
Magistrom znanosti iz drugih področij (drugih fakultet, univerz) se prizna 60 KT iz naslednjih študijskih obveznosti doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet:
-
20 KT iz organiziranih oblik študija 1. letnika (ali predmet TIP in en izmed predmetov IPO in IPR oziroma oba predmeta IPO in IPR),
Izredni študij.
Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/ doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 240 KT.
Obveznost doktoranda je tudi objava najmanj enega znanstvenega članka s prvim avtorstvom. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo najkasneje ob oddaji doktorske disertacije v oceno.
Pogoji za uspešen zaključek študija
Doktorski študijski program uspešno zaključi doktorand, ki uspešno opravi vse izpitne obveznosti iz prvega letnika, uspešno opravi oba izbirna predmeta programa (IPP), objavi vsaj en znanstveni članek v domači ali tuji periodični publikaciji in predloži ter uspešno zagovori predloženo doktorsko disertacijo.
Objava znanstvenega članka
Doktorand mora do zaključka doktorskega študija objaviti vsaj en znanstveni članek v eni izmed domačih ali tujih periodičnih publikacij, ki jih indeksira SCI in jih kot ustrezne določi ali potrdi Komisija za razvojno in raziskovalno delo. Komisija za razvojno in raziskovalno delo lahko sprejme sklep, da pogoju enakovredno zadosti tudi objava (dela) domače ali tuje znanstvene monografije. Kot objava se šteje tudi izjava izdajatelja, da je članek sprejet v objavo. Oceno, ali objava izpolnjuje merila znanstvenega članka in ali je ustrezno izkazano prvo oziroma enakovredno avtorstvo doktoranda, sprejme Komisija za razvojno in raziskovalno delo.
Doktorand se na Poročanje o RD prijavi s Prijavnico za oceno poročanja o RD (obrazec 1). Prijavnici kandidat priloži pisno poročilo o njegovem raziskovalnem delu na največ dveh straneh. Prijavnico obravnava Komisija za razvojno in raziskovalno delo, na podlagi katere kandidatu določi komisijo za oceno poročanja o RD v sestavi treh članov. Izbrani mentor je član imenovane komisije. Termin Poročanja o RD mentor uskladi z ostalima članoma komisije ter kandidatom.
Doktorand opravi Poročanje o RD, na katerem predstavi in zagovarja pregled znanstvenih spoznanj ožjega področja svojega raziskovalnega dela in obenem potrdi zahtevano znanje in sposobnost izbire in uporabe ustreznih metod in postopkov znanstvenega raziskovanja. Poročanje o RD se oceni z oceno uspešno ali neuspešno.
Po uspešno opravljenem Poročanju o RD se kandidatu prizna Individualno raziskovalno delo (IRD) v obsegu 25 ECTS, ki jih mora kandidat opraviti v 1. letniku.
Mentor s pisno izjavo potrdi, da je njegov doktorski študent raziskovalno delo opravil.
Opravljeno raziskovalno delo študenta doktorskega študija vodi njegov mentor. S pisno izjavo doktorskemu študentu potrdi obseg opravljenega raziskovalnega dela, in sicer za:
Raziskovalno delo 1. letnik v obsegu __ECTS od 20 ECTS (1. semester) ali/ in
Raziskovalno delo 1. letnik v obsegu __ECTS 5 ECTS (2. semester) ali/ in
Raziskovalno delo 2. letnik v obsegu __ECTS 10 ECTS (3. semester) ali/ in
Raziskovalno delo 2. letnik v obsegu __ECTS 25 ECTS (4. semester) ali/ in
Raziskovalno delo 3. letnik v obsegu __ECTS 30 ECTS (5. semester) ali/ in
Raziskovalno delo 3. letnik v obsegu __ECTS 30 ECTS (6. semester) ali/ in
Raziskovalno delo 4. letnik v obsegu __ECTS 30 ECTS (7. semester) ali/ in
Raziskovalno delo 4. letnik v obsegu __ECTS 25 ECTS (8. semester).
Na podlagi 135. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji, dne 27. 6. 2017, sprejel
PRAVILNIK O DOKTORSKEM ŠTUDIJU UNIVERZE V LJUBLJANI
PRIJAVA TEME DOKTORSKE DISERTACIJE
35. člen
Doktorand temo doktorske disertacije prijavi na članici, na kateri je vpisan, oziroma na članici, ki v primeru interdisciplinarnih študijskih programov vodi postopek za pridobitev znanstvenega naslova.
Prijava teme doktorske disertacije vsebuje:
· podatke o doktorandu,
· podatke o mentorju in morebitnem somentorju,
· ime študijskega programa,
· naslov predlagane doktorske disertacije v slovenskem in angleškem jeziku,
· morebitni predlog pisanja v drugem jeziku v skladu s Statutom UL.
Priloge:
· izjava mentorja in somentorja, da s predlogom teme soglašata, ter seznama z njunimi 3–5 referencami s širšega področja teme doktorske disertacije ter šifro raziskovalca SICRIS, če jo imata,
· življenjepis,
· bibliografija doktoranda (seznam doktorandovih objavljenih znanstvenih, strokovnih, projektnih in drugih del),
· dispozicija doktorske disertacije (od 3 do 5 strani brez literature),
· soglasje etične komisije, če je potrebno.
Dispozicija doktorske disertacije obsega:
· predlog naslova disertacije v slovenskem in angleškem jeziku,
· znanstveno področje teme doktorske disertacije,
· pregled ožjega znanstvenega področja in opis vsebine, ki jo bo doktorand obravnaval,
· opredelitev raziskovalnega problema, ki obsega:
- prikaz dosedanjih raziskav na področju teme,
- jasno predstavljene hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja s kratko obrazložitvijo,
- zasnovo raziskav in opis metod raziskovanja,
- opredelitev pričakovanih rezultatov in izvirni prispevek k znanosti,
- seznam relevantne literature s področja teme.
Doktorand lahko zaprosi za pisanje disertacije v angleškem jeziku v skladu s Statutom UL, če je tujec, če sta tujca doktorandov mentor ali somentor ali če je tujec član KSDŠ. V primeru študija tujih jezikov in književnosti je lahko predlog teme napisan tudi v drugem jeziku.
36. člen
Če prijava teme doktorske disertacije ni popolna, se pozove doktoranda, da jo v določenem roku, ki ne sme biti daljši od enega leta, dopolni. V primeru, da doktorand v tem roku prijave ne dopolni, se prijava s sklepom zavrže.
IMENOVANJE KOMISIJE ZA SPREMLJANJE DOKTORSKEGA ŠTUDENTA
37. člen
Senat članice v roku 30 dni od prijave teme imenuje KSDŠ, ki spremlja doktoranda od prijave teme doktorske disertacije do ocene in njenega zagovora.
Komisijo sestavljajo najmanj trije ocenjevalci iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, ki so strokovnjaki s širšega področja teme doktorske disertacije, z veljavnim učiteljskim ali znanstvenim nazivom. Najmanj en ocenjevalec mora biti z druge univerze ali druge raziskovalne organizacije, izjemoma z druge članice UL. Če sta mentor in somentor člana KSDŠ, se število članov ustrezno poveča.
Člani komisije, mentor in somentor so se pri svojem delu dolžni izogibati položajem, ki bi lahko pomenili ali pomenijo nasprotje interesov v skladu s Pravilnikom o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven UL.
Predsednik komisije koordinira delo članov komisije in pripravi skupno oceno ustreznosti teme.
O imenovanju komisije se izda sklep, o tem se pisno obvesti člane komisije, doktoranda, mentorja in somentorja.
PREDSTAVITEV TEME DOKTORSKE DISERTACIJE
38. člen
Doktorand predstavi temo KSDŠ in raziskovalni javnosti.
KSDŠ pripravi zapisnik o predstavitvi, ki vključuje morebitne pripombe ter rok za dopolnitev predloga teme doktorske disertacije, in ga podpiše.
POTRDITEV TEME DOKTORSKE DISERTACIJE
39. člen
KSDŠ najkasneje v mesecu dni po predstavitvi teme doktorske disertacije oziroma po oddaji dopolnjene dispozicije doktorske disertacije predloži oceno o ustreznosti teme doktorske disertacije. Ocena je praviloma skupna, član komisije lahko poda svoje mnenje tudi ločeno. V primeru, ko je član komisije tujec, ki ne razume slovenskega jezika, se priložita poročili v slovenskem in angleškem jeziku.
40. člen
Iz pisne ocene o ustreznosti teme doktorske disertacije morata biti razvidna aktualnost teme in pričakovani prispevek k znanosti.
Ocena vsebuje:
· naslov predlagane teme doktorske disertacije v slovenskem in angleškem jeziku;
· oceno ustreznosti predlaganega naslova teme in področja disertacije s predvideno vsebino, če je treba vključuje tudi predlog spremembe naslova;
· oceno predlagane teme doktorske disertacije ter osvetlitev njene znanstvene relevantnosti;
· oceno ustreznosti hipotez oziroma raziskovalnih vprašanj;
· oceno ustreznosti predvidenih metod raziskovanja in njihovo izvedljivost;
· oceno, ali v predlogu za odobritev teme navedena literatura ustrezno podpira predlog raziskav, ki jih doktorand namerava izvesti v okviru disertacije;
· sklep, v katerem sta navedena in utemeljena ocena in področje, na katerem bo lahko pridobljen doktorat znanosti;
· jasno razvidno mnenje članov KSDŠ, ali je predlagana tema doktorske disertacije zastavljena tako, da se lahko od nje pričakuje samostojen in izviren prispevek k znanstvenemu področju;
· oceno ustreznosti mentorja in morebitnega somentorja;
· datum in podpise članov KSDŠ.
41. člen
Oceno o ustreznosti teme doktorske disertacije obravnava pristojni organ članice najpozneje v dveh mesecih in senatu članice predlaga, da:
· potrdi pozitivno oceno KSDŠ o ustreznosti teme ali
· doktorandu določi rok, v katerem mora predlagano temo spremeniti, dopolniti ali kako drugače upoštevati pripombe KSDŠ, ali
· zavrne predlog teme v primeru negativne ocene.
KSDŠ po roku, ki ga doktorandu postavi senat članice za spremembo oziroma dopolnitev predloga teme doktorske disertacije, pregleda dopolnjen predlog teme in predloži novo pisno oceno o ustreznosti teme na prvo naslednjo sejo senata. Če doktorand v roku ne odda dopolnjenega predloga teme, mora KSDŠ kljub temu podati oceno predloga teme doktorske disertacije.
Če senat članice sprejme negativno oceno KSDŠ, zavrne predlog teme in se postopek zaključi. Doktorand iste teme ne more ponovno predložiti.
42. člen
Ko senat članice sprejme pozitivno oceno o ustreznosti teme doktorske disertacije, članica pošlje prijavo teme (doktorandovo vlogo, življenjepis, bibliografijo, dispozicijo z navedbo glavnih virov, oceno KSDŠ, sklep senata članice in morebitne druge priloge) Senatu UL v potrditev.
Pred obravnavo na Senatu UL obravnava gradivo Komisija za doktorski študij UL, ki jo lahko senat pooblasti za izdajo (ne)soglasij k predlaganim temam doktorskih disertacij. Komisija za doktorski študij UL lahko zahteva od članice, da doktorand v določenem roku prijavo teme doktorske disertacije dopolni ali spremeni oziroma da v določenem roku v soglasju z doktorandom predlaga drugega mentorja in somentorja in da KSDŠ v skladu s tem dopolni ali spremeni oceno o ustreznosti teme.
Senat UL najkasneje v dveh mesecih odloči o predlagani temi in o (ne)soglasju obvesti članico. Soglasje teme velja še dve leti od izgube statusa.
Članica o (ne)soglasju Senata UL k temi doktorske disertacije obvesti doktoranda, mentorja in somentorja ter člane KSDŠ.
PREDSTAVITEV REZULTATOV RAZISKOVALNEGA DELA PRED ZAGOVOROM DOKTORSKE DISERTACIJE
43. člen
Ko je raziskovalno delo v zaključni fazi in ko je že mogoče podati sklepe v skladu s postavljenimi hipotezami oziroma raziskovalnimi vprašanji, doktorand članom KSDŠ, mentorju in somentorju odda osnutek doktorske disertacije in predstavi rezultate raziskovalnega dela, s poudarkom na glavnih ugotovitvah in prispevku k znanosti.
O predstavitvi se piše zapisnik, v katerem se navedejo ali priložijo pisna vprašanja članov KSDŠ in sklep o uspešnosti/neuspešnosti predstavitve. V primeru potrebnih popravkov osnutka doktorske disertacije KSDŠ doktorandu določi rok za predložitev osnutka, ki ne sme biti daljši od enega leta.
Predstavitev je praviloma javna. Zlasti v primeru podatkov zaupne narave lahko mentor, somentor in doktorand predlagajo, da predstavitev ni javna. V tem primeru je namenjena le članom KSDŠ ter mentorju in somentorju.
Predstavitev rezultatov raziskovalnega dela, ki je bila neuspešna, se lahko ponovi le enkrat.
| Univerza | Univerza v Ljubljani |
| Visokošolski zavod | Fakulteta za pomorstvo in promet (0000065) |
| Kratica visokošolskega zavoda | UL FPP |
| eVŠ šifra študijskega programa | 0001379 |
| Naziv študijskega programa | Pomorstvo in promet |
| Stopnja | Tretja stopnja |
| Vrsta programa | Doktorski študij |
| KLASIUS_SRV | 18202 - Doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja)/doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja) |
| Trajanje programa v letih | 3 in 4 |
| Število ECTS | 180 oz 240 |
| KLASIUS-P glavni | 8400 |
| KLASIUS-P-16 ostali | 1041 |
| ISCED | 84 |
| Znanstveni ali strokovni naslov okrajšava | doktor znanosti |
| Znanstveni ali strokovni naslov moška oblika | doktorica znanosti |
| Znanstveni ali strokovni naslov ženska oblika | dr. |
| Kraj izvajanja študijskega programa | Portorož - POT POMORŠČAKOV 4, PORTOROŽ, PIRAN, 6320-PORTOROŽ - PORTOROSE (0003508) |
| Številka in datum odločbe akreditacije | 6033-71/2010/10 (19.05.11) |
| Datum začetka veljavnosti akreditacije | 19.05.2011
|
IME KVALIFIKACIJE: DOKTOR ZNANOSTI/ DOKTORICA ZNANOSTI S PODROČJA POMORSTVO IN PROMET
| Tip kvalifikacije | Doktorat |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Doktorsko izobraževanje |
| Kreditne točke | 180 oz 240 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji: |
|
| ISCED področje: |
|
| ISCED podpodročje | Transport |
| Raven kvalifikacije: |
|
| Več na | povezavi. |
Po dokončanju Doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet se pridobi znanstveni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in sicer:
-
doktor znanosti, okrajšano dr.,
-
doktorica znanosti, okrajšano dr.