Pomorstvo in promet
2023/2024

Področje pomorstva in prometa združuje znanja integralnih tehnično-tehnoloških sistemov in procesov v pomorstvu, transportu, prometu in transportni logistiki. 

 

Pomorstvo je dejavnost, ki ima velik pomen za svetovno gospodarstvo. Promet se lahko definira kot dejavnost, ki v integriranih transportnih, prometnih in transportno logističnih procesih vseh prometnih panog zagotavlja premagovanje prostora in časa pri prevozu najrazličnejših tovorov, potnikov in informacij ter učinkovito funkcioniranje celotnega prometnega sistema.  

 

Potrebo po kakovostnem in sodobnem doktorskem študijskem programu za pridobitev ustreznih znanj s področja prometnih in pomorskih ved narekuje tudi izjemno dinamičen razvoj, ki je pod vplivom globalizacijskih procesov v svetovnih razmerah postal eden od najpomembnejših gospodarskih dejavnosti in predstavlja gonilno silo celotnega družbeno-gospodarskega napredka.

 

Znanstveno utemeljene rešitve najkompleksnejših problemov s področja pomorstva in prometa so zmožni ponuditi samo visoko izobraženi in usposobljeni raziskovalni kadri. V visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih zavodih, državni upravi ter gospodarskih in društvenih ustanovah, obstaja stalna potreba po visoko usposobljenih kadrih. Z doktorskim študijem s področja pomorstva in prometa omogočamo, da zahtevana znanja lahko pridobijo na najvišji ravni teoretičnih in raziskovalnih spoznanj.

 

Novi štiriletni doktorski študijski program na UL FPP nadomešča obstoječi študijski program Podiplomskega magistrskega študija prometnih ved, v okviru katerega so se v dveh letih študija izobraževali magistri prometnih ved in v štirih letih doktorji znanosti s področja pomorstva in prometa.

 

Cilj doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet je izobraževati nadpovprečno uspešne magistre študijskih programov druge stopnje s širšega področja pomorstvo-transport-promet-transportna logistika, ter jih usposobiti za samostojno znanstveno raziskovalno delo in ustvarjanje novega znanja na tem področju.

 

Po priporočilih Evropskega združenja univerz (EUA) je predvidena mednarodna izmenjava študentov in objava najmanj enega znanstvenega članka kot končni rezultat raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen ustreznemu odnosu med doktorandom in mentorjem. Študentje si mentorje lahko izbirajo med mednarodno priznanimi in uveljavljenimi strokovnjaki, v skladu s pravili univerze in članice, kjer bo doktorand vpisan.

 

Študijski program Pomorstvo in promet traja štiri leta, obsega 240 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Študijske obveznosti so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS – European Credit Transfer System). S tem je omogočena direktna vključitev delov programa v mednarodno izmenjavo z univerzami iz držav, ki sistem ECTS uporabljajo. 

a. Temeljni cilji programa

Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet je izobraževanje nadpovprečno uspešnih študentov študijskih programov II. stopnje bolonjskega študija v visoko usposobljene strokovnjake, ki bodo sposobni samostojno opravljati znanstveno raziskovalno delo in ustvarjati nova znanja na področju pomorstva in promet.

Po končanem doktorskem študiju bo doktorand sposoben za kreativno in samostojno znanstveno raziskovalno delo in za reševanje znanstvenih problemov na področju pomorstva in prometa, ki jih ima sodobna družba. Pridobil bo sposobnost razumevanja in kritične presoje pri razreševanju zahtevnih in obsežnih znanstveno-raziskovalnih vprašanj.

 

b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom, se nanašajo na sposobnost za kritično analizo, oceno in sintezo kompleksnih sistemov in procesov, kot tudi na razvoj novih metodoloških znanstveno raziskovalnih postopkov v pomorstvu in prometu.

 

Skladno s tem so splošne kompetence doktoranda po končanem študiju naslednje:

• sposobnost prepoznavanja, razumevanja in definiranja temeljnih znanstvenih problemov ter reševanje zahtevnih uporabniško usmerjenih znanstvenih izzivov in s tem povezanim organiziranjem ter vodenjem znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela na področju pomorstva in prometa,
• sposobnost abstrakcije z razvitim kritičnim, analitičnim in sintetičnim mišljenjem,
• sposobnost identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj in tehniško-tehnoloških in organizacijskih rešitev,
• sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj, 
• sposobnost timskega dela na ožjem in širšem interdisciplinarnem področju,
• sposobnost oblikovanja novih teoretičnih znanj in na njih temelječih aplikativnih tehniških rešitev ob upoštevanju okoljske in socialne odgovornosti ter spoštovanju inženirskega kodeksa,
• sposobnost uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov,
• sposobnost komuniciranja s strokovno javnostjo v različnih oblikah,
• sposobnost kritične presoje in predstavitve lastnih raziskovalnih rezultatov, sprejemanja razvoja v svetu ter s tem vezanega nadaljevanja samostojnega izobraževanja, raziskovanja in spremljanja literature.

 

c. Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Predmetno specifične kompetence se za področje Pomorstvo nanašajo na pridobivanje sposobnosti za nadgrajevanje temeljnih znanj, poglobljenega razumevanja in implementacije razvojnih dosežkov na področjih:

• navtike,
• pomorskega inženirstva,
• luških sistemov,
• zaščite morskega okolja in obale.

 

Za področje Promet, se predmetno specifične kompetence posebej nanašajo na pridobivanje sposobnosti za nadgrajevanje temeljnih znanj, poglobljenega razumevanja in implementacije razvojnih dosežkov na področjih:

• tehnologije prometa,
• transportne logistike,
• prometne varnosti,
• celostne prometne politike.

Predmetno specifične kompetence so podrobneje navedene v učnih načrtih posameznih predmetov.

1. letnik
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Temeljni izbirni predmet (TIP)	30	10	0	0	60						150	250	10
2	Izbirni predmeti področja Pomorstvo (IPO) 1 ali Izbirni predmeti področja Promet (IPR) 1						30	30	0	0	0	190	250	10
3	Izbirni predmeti področja Pomorstvo (IPO) 2 ali Izbirni predmeti področja Promet (IPR) 2						30	30	0	0	0	190	250	10
4	Poročanje o raziskovalnem delu						0	30	0	0	0	120	150	5
5	Raziskovalno delo						30	10	0	0	90	520	650	25

1. letnik - Temeljni izbirni predmeti programa (TIP)
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Fuzzy sistemi v pomorstvu in prometu	30	10	0	0	60						150	250	10
2	Matematične metode v pomorstvu in prometu	30	10	0	0	60						150	250	10
3	Modeli in simulacije v prometu	30	10	0	0	60						190	290	10
4	Projektiranje inteligentnih pomorskih in prometnih sistemov	30	10	0	0	60						150	250	10

1. letnik - Izbirni predmeti področja Pomorstvo (IPO)
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Moderne metode v oceanografiji						30	30	0	0	0	190	250	10
2	Pomorski sistemi						30	30	0	0	0	190	250	10
3	Pomorsko inženirstvo						30	30	0	0	0	190	250	10
4	Vodenje in upravljanje vodnega transporta						30	30	0	0	0	190	250	10

1. letnik - Izbirni predmeti področja Promet (IPR)
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Celostna prometna politika						30	30	0	0	0	190	250	10
2	Prometna varnost						30	30	0	0	0	190	250	10
3	Prometne tehnologije						30	30	0	0	0	190	250	10
4	Transportna logistika						30	30	0	0	0	190	250	10

2. letnik
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Izbirni predmeti programa (IPP) 1	30	10	0	0	60						150	250	10
2	Izbirni predmeti programa (IPP) 2	30	10	0	0	60						150	250	10
3	Priprava in zagovor doktorske teze						10	0	0	0	40	200	250	10
4	Raziskovalno delo						20	0	0	0	130	600	750	30

2. letnik - Izbirni predmeti programa (IPP)
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Analize tveganja v pomorstvu in prometu	30	10	0	0	60						150	250	10
2	Ljudje v pomorstvu in prometu	30	10	0	0	60						150	250	10
3	Metodologija planiranja pristaniških sistemov	30	10	0	0	60						150	250	10
4	Model v podporo odločanju v prometu in pomorstvu	30	10	0	0	60						150	250	10
5	Razvoj avtonomnih sistemov	30	10	0	0	60						150	250	10
6	Sistemi in procesi v cestnem prometu	30	10	0	0	60						150	250	10
7	Sistemi in procesi v cevovodnem transportu	30	10	0	0	60						150	250	10
8	Sistemi in procesi v zračnem prometu	30	10	0	0	60						150	250	10
9	Transportno ekonomske analize	30	10	0	0	60						150	250	10
10	Upravljanje oskrbovalnih verig	30	10	0	0	60						150	250	10

3. letnik
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Raziskovalno delo						40	0	0	0	260	1200	1500	60

4. letnik
Zap.št.	Predmet	Semester										Sam. delo štud.	Ure skupaj	Točke ECTS
		Zimski					Poletni
		P	S	V	KV	DO	P	S	V	KV	DO
1	Doktorski seminar s predstavitvijo doktorske disertacije pred javnim zagovorom in javni zagovor	0	0	0	0	25						100	125	5
2	Raziskovalno delo						35	0	0	0	240	1100	1375	55

Izbirnost:

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet nima usmeritev, temveč znanstveni področji Pomorstvo in Promet, ki imata posebno strukturirane učne enote z možnostjo, izbire in sicer:

• en predmet iz skupine temeljnih izbirnih predmetov TIP,
• dva (izmed sedmih) izbirnih predmetov iz skupine predmetov področja (IPO ali IPR),
• dva (izmed 15; 7 z UL FPP in 8 iz študijskih programov drugih fakultet UL) izbirnih predmetov programa (IPP).

 

Skladno s tem ima celotni študijski program vse vsebine izbirne.

 

Izbirni predmeti Interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa STROJNIŠTVO na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani

Zap. št.	Predmetnik 2022/2023	Nosilci	ECTS
1	Numerične metode	Slavič J.	10
2	Procesi varjenja	Klobčar D.	10

 

Izbirni predmeti iz doktorskega študijskega programa VARSTVO OKOLJA na Univerzi v Ljubljani

Zap. št.	Predmetnik 2022/2023	Nosilci	ECTS
1	Požari in vplivi na okolje	Petelin Stojan	10

 

Izbirni predmeti iz podiplomskega študijskega programa za pridobitev magisterija in doktorata STATISTIKA na Univerzi v Ljubljani

Zap. št.	Predmetnik 2022/2023	Nosilci	ECTS
1	Multivariantna analiza	Žiberna Aleš	5
2	Anketna metodologija	Hlebec Valentina	5
3	Načrtovanje in analiza poskusov	Košmelj Katarina	5

 

Na doktorski študijski program Pomorstvo in promet se lahko v skladu z zadnjim odstavkom 38.a člena ZviS ter 16. členom prehodnih in končnih določb ZviS (Ur.l. RD št. 119/20.11.2006) lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:

• bolonjski študijski program druge stopnje, ne glede na smer in področje študija,

• enovit magistrski študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 ECTS ali drugi enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS,

• dosedanji (stari) študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe,

• dosedanji (stari) študijski program za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program s področja pomorstvo-transport-promet-transportna logistika in naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih usmeritev. Dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu 30 do 60 ECTS kandidatom, pred vpisom v doktorski študijski program,  določi Komisija za doktorski študij UL FPP,

• Na doktorski študijski program Pomorstvo in promet se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja, skladno s predpisi, ki veljajo za Univerzo v Ljubljani.

 

Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa:

Izbor kandidatov bo temeljil na uspehu pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), uspehu pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom in dosežkih na znanstvenem in strokovnem področju.

Izbira kandidatov bo temeljila na:

• povprečni oceni študija (15%), oceni diplomske ali magistrske naloge (5%) in uspehu pri izbirnem izpitu (80%), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja pomorstva in prometa.

Kandidat lahko 40% ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.

Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so:

• znanstvena monografija, samostojni znanstveni prispevek v monografiji, izvirni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali AHCI.

Glavna merila za strokovno delo predstavljajo:

• strokovna monografija, samostojni strokovni sestavek v monografiji, objavljeni strokovni prispevek na konferencah, strokovni članki, uredništvo monografije ali revije, druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.

Razpisanih je 5 vpisnih mest za doktorski študijski program Pomorstvo in promet.

 

Kraj izvajanja: Portorož

Način študija: izredni

Prijava

 

Obvezne priloge:

• Diplomska listina 
• Priloga k diplomi 
• Izjava mentorja 
• Idejni osnutek
• Življenjepis

 

SEZNAM POTENCIALNIH MENTORJEV NA DOKTORSKEM ŠTUDIJU	Bibliografski kazalci raziskovalne uspešnosti (2017-2022)
Katedra za ekonomijo in management v prometu	Z	A1/2
izr. prof. dr. Marina ZANNE, predstojnica	586,62	239,7
doc. dr. Damjana JERMAN, članica	320,00	320,00
Katedra za inženirstvo v prometu	Z	A1/2
doc. dr. Franc DIMC, predstojnik	420.49	260,14
doc. dr. Blaž Luin, član	245,36	153,84
prof. dr. Stojan PETELIN, zunanji član	242,62	161,27
Katedra za kvantitativne metode	Z	A1/2
prof. dr. Aleksej TURNŠEK, predstojnik	507,94	442,96
doc. dr. Danijela TULJAK-SUBAN, članica	513,54	195,84
izr. prof. dr. Evelin KRMAC, članica	710,65	415,72
izr. prof. dr. Marijan ŽURA, zunanji član	138,69	54,79
Katedra za pomorske in prometne sisteme	Z	A1/2
prof. dr. Elen TWRDY, predstojnica	1357,13	378,66
doc. dr. Maja Stojaković, članica	215,5	186,34
doc. dr. Bojan BEŠKOVNIK, član	652,85	217,1
Katedra za tehniko vozil	Z	A1/2
doc. dr. Robert MUHA, predstojnik	284,89	184,19
izr. prof. dr. Oliver BAJT, član	699,76	564,77
doc. dr. Sebastjan ŠKERLIČ, član	518,17	231,36
Katedra za transportno logistiko	Z	A1/2
doc. dr. Patricija BAJEC, predstojnica	452,38	270,09
Katedra za tuje jezike	Z	A1/2
izr. prof. dr. Violeta JURKOVIĆ, predstojnica	573,1	467,27
Katedra za varnost v prometu	Z	A1/2
prof. dr. Milan BATISTA, predstojnik	1350,4	513,51
prof. dr. Vlado MALAČIČ, član	308,02	261,58
doc. dr. Aleksander GRM, član	439,61	273,31
prof. dr. Jadran FAGANELI, zunanji član	437,7	226,87
prof. dr. Jože BALAŽIC, zunanji član	113,69	73,12
prof. dr. Matija SVETINA, zunanji	327,66	259,51
Katedra za ladijsko strojništvo	Z	A1/2
doc. dr. Marko PERKOVIČ, član	731,45	361,89
izr. prof. dr. Peter VIDMAR, predstojnik	606,75	220,82
Pravna katedra	Z	A1/2
prof. dr. Marko PAVLIHA, predstojnik	270,33	100
izr. prof. dr. Patrick VLAČIČ, član	205,56	75,56
Katedra za navtiko	Z	A1/2
doc. dr. Andrej Androjna, predstojnik	289,26	161,93

 

***

PREDLOGI TEM DOKTORSKIH DISERTACIJ (3. stopnje)

2022/2023

 

1) doc. dr. Patricija BAJEC

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Distribucija tovora v urbana področja/Mobilnost v mestna jedra

Kratka vsebina: Kvalitativna/Kvantitativna analiza na področju uporabe inovativnih oblik dostav in mobilnosti, preferenc različnih skupin deležnikov s ciljem predlogov vladnim organom, mestnim oblastem ter IT razvijalcem

 

 

2) izr. prof. dr. Oliver BAJT

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Onesnaževanje okolja s plastiko in mikroplastiko

Kratka vsebina: Plastika in mikroplastika sta zelo obstojni v okolju. Količine teh snovi v okolju hitro naraščajo. Plastika ima škodljiv vpliv na organizme. Pomorski promet je pomemben vir plastike in mikroplastike v morju.

 

 

Naslov teme: Kopičenje in spiranje ogljikovodikov s ceste

Kratka vsebina: Ogljikovodiki so pomembna skupina onesnaževal, ki so močno povezana s prometom. Na cestišču se kopičijo in z dežjem spirajo v okolje, na katerega škodljivo vplivajo. Naloga bi vsebovala konkretne meritve na določenem cestnem odseku.

 

 

Naslov teme: Cestni promet kot vir mikroplastike v okolju

Kratka vsebina: Na cestišču se kopičijo delci zaradi obrabe gum, drugih sestavnih delov cestnih vozil in ostankov tovora. Padavine spirajo te delce s cestišča in z meteornimi vodami v okolje, na katerega škodljivo vplivajo. Naloga bi vsebovala konkretne meritve na določenem cestnem odseku.

 

 

Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja

 

 

Naslov teme: Onesnaževanje okolja s plastiko in mikroplastiko

Kratka vsebina: Plastika in mikroplastika sta zelo obstojni v okolju. Količine teh snovi v okolju hitro naraščajo. Plastika ima škodljiv vpliv na organizme. Pomorski promet je pomemben vir plastike in mikroplastike v morju.

 

 

Naslov teme: Razgradnja sodobnejših onesnaževal okolja

Kratka vsebina: Sodobnejša onesnaževala, kot npr. ostanki zdravil in kozmetičnih sredstev, postajajo vedno bolj pomembna. V naravnem okolju potekata mikrobna in fotokemijska razgradnja. Pomembno je določanje hitrosti razgradnje, reakcijskih poti in tudi nastalih produktov.

 

 

 

3) doc. dr. Franc DIMC

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Zmanjšanje vplivov večpotja na varnost plovbe v pogojih večpotja

Kratka vsebina: Večžarkovno razširjanje elektromagenntih valov z radijskih navigacijskih satelitov zaradi odbojev od objektov je znan in analitično težko opisljiv pojav, ki povečuje raztros rezultatov položaja plovila. Naloga obsega analizo surovih podatkov v sprejemniku GNSS in z ustreznim modeliranjem pristaniških objektov pokazati prednost uporabe surovih podatkov ladij in GNSS kompasa pri od ladje neodvisnem določanju integritete.

 

4) prof. dr. Jadran FAGANELI

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Spodaj navedeni predlog teme je tudi predlog v okviru doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet.

 

 

Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja

 

 

Naslov teme: Primerjava med onesnaženjem Tržaškega zaliva in Zaliva Minamata (Japonska) z živim srebrom

Kratka vsebina: Antropogeno živo srebro (Hg) v okolju je produkt kemijske industrije (katalizator v sintezi vinilklorida in acetaldehida, elektrod v proizvodnji Cl2 in Na2CO3 in uporabe fenil merkuro acetata v proizvodnji celuloze), posledica uporabe fungicidov in rudarstva. Slednje je primer 500-letnega delovanja rudnika v Idriji in vpliva na Tržaški zaliv. Bolj kot anorgansko (Hg2+) je strupeno organsko vezano metil živo srebro - MeHg (nevrotoksin - bolezen Minamata), ki ga organizmi lažje privzemajo kot Hg2+. Prvi opis (1956) zastrupitve z MeHg izvira iz zaliva Minamata (otok Kju Shu na Japonskem), kjer je lokalna tovarna acetaldehida (1932-51) najprej uporabljala katalizator Hg sulfat in kot kokatalizator najprej MnO2 (1932-51), nato (1951-68) pa FeS. Pri slednjem je kot stranski produkt nastajal bolj strupen MeHg. Tako je prišlo do dvojnega izvora MeHg v zalivu: delno z direktnim izlivom v morje, delno pa z mikrobno metilacijo Hg in situ. Posledice so bile hude: zastrupitve mačk (angl. Dancing cat fever) in akutne zastrupitve ljudi (približno 2000 smrti), ki so se prehranjevali z morsko hrano. Kontaminacija se je zmanjšala z ustavitvijo odvajanja odpadne vode v zaliv leta 1968. Namen doktorske disertacije je primerjati onesnaženje obeh zalivov z Hg, posebej z ekotoksikološkega vidika, saj do danes v Tržaškem zalivu, kljub dolgotrajnemu vnosu Hg s Sočo, ni bilo zaslediti akutnih zastrupitev.

 

Predlagani mentor: doc.dr. Ingrid Falnoga (mentorica), prof.dr. Jadran Faganeli (somentor).

 

 

5) izr. prof. dr. Damjan KLOBČAR

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

Naslov teme: Napredne tehnologije spajanja različnih materialov med seboj pri lahki gradnji plovil

Kratka vsebina: Uporaba naprednih tehnologij spajanja različnih materialov med seboj omogoča lahko gradnjo plovil. Tehnologija spajanja in materiali omogočajo podaljšanje uporabne dobe z minilano potrebo po vzdrževanju plovil. Izboljšanje korozijske zaščite ter optimiranje tehnologije spajanja omogoča minimalno porabo energije in zmanjša emisije v okolje v fazi izdelave in uporabe plovil.

 

 

 

 

Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja

 

 

Naslov teme: Napredne tehnologije spajanja različnih materialov med seboj pri lahki gradnji plovil s stališča korozije, trdnosti in vplivov na okolje

Kratka vsebina: Uporaba naprednih tehnologij spajanja različnih materialov med seboj omogoča lahko gradnjo plovil. Tehnologija spajanja in materiali omogočajo podaljšanje uporabne dobe z minilano potrebo po vzdrževanju plovil. Izboljšanje korozijske zaščite ter optimiranje tehnologije spajanja omogoča minimalno porabo energije in zmanjša emisije v okolje v fazi izdelave in uporabe plovil.

 

 

6) izr. prof. dr. Evelin KRMAC

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Vse teme, ki vključujejo uporabo informacijske tehnologije in inteligentnih sistemov (na umetni inteligenci in strojnem učenju temelječih) ter večkriterijske metode odločanja za optimiziranje procesov v logistiki in/ali transportu

Kratka vsebina: Tehnike in algoritmi UI omogočajo izdelavo inteligentnih programskih strojev, ki lahko, ob upoštevanju velikega števila različnih, spremenljivih in nepredvidljivih parametrov, uspešno napovedujejo in predvidevajo, podprejo sprejemanje poslovnih odločitev, načrtovanje aktivnosti ipd. V tan amen lahko uporabljamo tudi metode večkriterijskega odločanja, tudi v povezavi z metodami umente inteligence in strojnega učenja.

 

 

7) doc. dr. Blaž LUIN

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Energetski vidik V2V in V2I komunikacije

Kratka vsebina: Tehnologije za povezana vozila, V2V in V2I, vplivajo na reakcije voznika ali avtonomnega vozila. Pripomorejo tako k varnosti, kakor tudi k optimalni reakciji izogibanja prometni motnji ali oviri ter izbiri poti. Z vplivom na dinamiko vočnje in izbiro poti se vpliva na porabo energije. Naloga bi predvidevala izdelavo modela za različne podatke iz povezanih vozil, upoštevaje omejene dosege komunikacije med vozili.

 

 

Naslov teme: Vpliv optimizacije cestnega omrežja na porabo energije in emisije

Kratka vsebina: Adaptivno krmiljenje semaforjev in povečevanje pretočnosti med drugim vplivajo na porabo energije za cestni promet. Naloga predvideva modeliranje prometne mreže in vplivov inovativnega vodenja križišč v povezavi z modeli za porabo energije, na podlagi katerih se da oceniti tudi neposredne in posredne emisije toplogrednih plinov.

 

 

Naslov teme: Analiza tveganja za nastanek nesreč na morju na podlagi AIS podatkov

Kratka vsebina: Predobdelava.

 

Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja

 

Naslov teme: Ocena emisij pomorskega prometa na podlagi AIS podatkov

Kratka vsebina: Na voljo so AIS podatki za obširna področja, ki vsebujejo podatke o ladijskih potovanjih. V kombinaciji z modelom porabe goriva in emisij, bi lahko ocenili okoljski vpliv ladijskega prometa na kvaliteto zraka. Še posebej bi se dalo oceniti vplive na probalna območja z intenzivnim pomorskim prometom.

 

 

 

Naslov teme: Modeliranje porabe energije električnih in hibridnih vozil

Kratka vsebina: S povečevanjem deleža električnih in hibridnih vozil se morajo modeli porabe vozil ustrezno prilagoditi, zato mora biti  ocena porabe energije ustrezno prilagojena. Naloga bi predvidevala zasnovo in kalibracijo osnovnega modela porabe energije, primernega za mikrosimulacijo, regresijskega modela za makrosimulacijo ter natančnejšega modela, ki bi detajlno upošteval posamezne sklope vozila.

 

 

8) doc. dr. Sebastjan ŠKERLIČ

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Metodologija obvladovanja procesa skladiščenja/Warehouse process management methodology

Kratka vsebina: Skladiščenje kot podporni proces znotraj logistike ima pomembno funkcijo koordinatorja med poslovnimi funkcijami pri materialnem poslovanju podjetja, z namenom premostitve časovnih razlik med časom proizvodnje in časom uporabe različnih proizvodov. Ima velik vpliv na stroške podjetja in po več mednarodnih raziskavah skladiščni stroški predstavljajo drugo kategorijo največjih logističnih stroškov, takoj za transportnimi. Z izdelavo sistemske metodologije se lahko izboljša odločitveni proces skladiščenja v podjetjih in nadgradi obstoječe znanstvene študije.

 

 

Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja

 

 

Naslov teme: Metodologija uvedbe trajnostne embalaže v poslovnem procesu podjetja/Methodology of introducing sustainable packaging in the company's business process

Kratka vsebina: Učinkovita uporaba trajnostne embalaže pripomore k zmanjšanju odpadkov, stroškov in morebitne škode na prevozu. Podjetja in družba kot celota lahko z embalažo za večkratno uporabo dosežejo ekonomske koristi in tudi bistveno vplivajo k varstvu okolja. Cilj doktorske raziskave je izdelava metodologije, ki omogoča primerjavo uporabe in uvedbe različnih sistemov trajnostne embalaže (nevračljive embalaže, vračljive embalaže in vračljive zložljive embalaže) v poslovnem procesu podjetja. Metodologija mora smiselno upoštevati tako ekonomske kot tudi okoljske vplive izbire posameznih embalažnih sistemov in kot taka nadgraditi obstoječe znanstvene študije. Predstavljati mora tudi praktično odločitveno orodje za proizvodna podjetja in logistično industrijo pri zagotavljanju učinkovitega sistema trajnostnega upravljanja z embalažo.

 

 

9) doc. dr. Danijela TULJAK – SUBAN

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Teme po lastnem izboru, ki vključujejo večkriterijsko odločanje, fuzzy logiko ali numerično optimizacijo v transportu ali logistiki.

Kratka vsebina: vsebina bo določena ob upoštevanju želja / potreb kandidata in trendov na področju Operacijskih raziskav v prometu / logistiki.

 

 

Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja

 

 

Naslov teme: Uporaba fuzzy (mehke) logike in večkriterijskega odločanja pri iskanju trajnostne (optimalne) rešitve problema usmerjanja vozil

Kratka vsebina: Problem usmerjanja vozil (VRP - vehicle routing problem) je primer NPtežkega celoštevilčnega problema, kjer je pri iskanju optimalne rešitve potrebno upoštevati več dejavnikov: lastnosti voznega parka, časovne zahteve strank, lokacija skladišč, lastnosti tovora, okoljevarstveni vidik, itd. V delu, bodo navedeni pogoji, ki imajo lahko različno težo v procesu iskanja optimalne rešitve, primerno ovrednoteni, z uporabo ustrezne metode večkriterijske odločanja, ter uporabljeni pri definiciji, modeliranju in reševanju problema usmerjenja vozil. Ustreznost in občutljivost modela bo preverjena na realnem primeru. Poudarek bo na iskanju okolju prijazne rešitve.

 

10) prof. dr. Elen TWRDY

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Identifikacija dejavnikov trajnostnega razvoja pristanišč

Kratka vsebina: Trajnostni razvoj pristanišč, analiza dejavnikov, ki vplivajo na razvoj pristanišč v svetu, priprava okvirja načina vrednotenja teh dejavnikov, določitev ponderjev…

 

 

11) izr. prof. dr. Peter VIDMAR

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Ocen tveganja pomorsko prometnih sistemov

Kratka vsebina: Naloga zajema ugotavljanje oprimelnih metod za analizo tveganja pomorsko prometnih sistemov kot so plovne poti, sidrišča, luški terminali. Specifika pristanišč, ki se nahajajo v neposredni bližini naseljenih območij in analiza čezmejnih vpliviv.

 

 

Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja

 

 

Naslov teme: Model tveganja za povečanje učinkovitosti prometnih sistemov

Kratka vsebina: Naloga zajema zasnovo modela tveganja prometnega sistema z namenom povečanja učinkovitosti pri upravljanju in vodenju v prometnih sistemih.

 

 

12) izr. prof. dr. Patrick VLAČIČ

 

 

Doktorski študijski program Pomorstvo in promet

 

 

Naslov teme: Odgovornost za škodo, ki jo povzročijo avtonomne ladje

Kratka vsebina: Avtonomne ladje niso več zgolj fikcija v znanstvenofantastičnih filmih, temveč prve že uspešno plujejo. Poleg številnih zanimivih tehnoloških vidikov popolne avtomatizacije plovbe je treba imeti v mislih možnost, da pri rabi take ladje lahko pride do škode in sicer tako do poškodb ali smrti oseb kot tudi za škodo na premoženju (na tovoru, drugih ladjah ali infrastrukturi). Doktorska disertacija bi morala iskati odgovor na pravne izzive rabe avtonomnih ladij.

 

 

 

Naslov teme: Zaustavitev ladje za dosego poplačila terjatev za gorivo

Kratka vsebina: Zaustavitev ladij (arrest of ships) je instrument, s katerim upniki dosežejo zavarovanje za plačilo morebitnega sodno prisojenega zneska za neplačano terjatev za gorivo. Značilnosti naročanja goriva, kjer imamo posrednike pri naročilu, dejanske izpolnitelje dobave goriva na eni strani in naročnike za gorivo, ki včasih tudi niso ladjarji (npr. naročniki iz ladjarske pogodbe za čas) in ladjarje na drugi strani, povzroča kar nekaj zmede. Doktorska disertacija bi morala odgovoriti, kaj bi bil pravi način naročila, zavarovanja za prodajalca in drugih odprtih vprašanj med prodajalci in kupci goriva ter ladjarji, ki s v skladu s konvencijama iz 1952 ali 1999 lahko doživijo, da bo njihova ladja zaustavljena. Ob enotni pravni ureditvi je praksa na svetu glede tega vprašanja precej različna.

 

 

Znanja in spretnosti pridobljena s formalnim ali izkustvenim učenjem pred vpisom v študijski program se bodo skladno z Merili za akreditacijo študijskih programov, priznavala pri izbiri ob omejitvi vpisa. O priznavanju znanja in spretnosti, ki jih ima kandidat pred vpisom v program, odloča Komisija za razvojno in raziskovalno delo UL FPP.

Pri priznavanju tovrstnih znanj in spretnosti se upoštevajo:

• strokovna specializacija, druga diploma visokošolskega zavoda, dosedanje znanstveno raziskovalno delo, objavljena znanstvena dela, strokovna izpopolnjevanja, ustrezne delovne izkušnje.

 

 

Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik z opravljenimi pedagoškimi in raziskovalnimi nalogami, ki so predvidene po programu za ta letnik, in morajo za vpis v posamezni letnik pridobiti naslednje število  ECTS: za vpis v 2. letnik doseženih najmanj 50 ECTS, od katerih najmanj 20 ECTS iz organiziranih oblik študija 1. letnika, za napredovanje v 3. letnik: potrditev teme doktorske disertacije na Senatu UL.  opravljene vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika, opravljen doktorski seminar z uspešno predstavitvijo teme doktorske disertacije, potrditev pozitivne ocene Komisije za spremljanje doktorskega študenta o ustreznosti teme doktorske disertacije na senatu FPP. za napredovanje v 4. letnik:

 

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v doktorskem študijskem programu Pomorstvo in promet. Prošnje kandidatov za prehod v doktorski študijski program Pomorstvo in promet bo individualno obravnavala Komisija  za razvojno in raziskovalno delo UL FPP v skladu s statutarnimi pravili UL.

Izredni študij.

Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/ doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 240 KT.

Obveznost doktoranda je tudi objava najmanj enega znanstvenega članka s prvim avtorstvom. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo najkasneje ob oddaji doktorske disertacije v oceno.

 

Pogoji za uspešen zaključek študija

Doktorski študijski program uspešno zaključi doktorand, ki uspešno opravi vse izpitne obveznosti iz prvega letnika, uspešno opravi oba izbirna predmeta programa (IPP), objavi vsaj en znanstveni članek v domači ali tuji periodični publikaciji in predloži ter uspešno zagovori predloženo doktorsko disertacijo.

 

Objava znanstvenega članka

Doktorand mora do zaključka doktorskega študija objaviti vsaj en znanstveni članek v eni izmed domačih ali tujih periodičnih publikacij, ki jih indeksira SCI in jih kot ustrezne določi ali potrdi Komisija za razvojno in raziskovalno delo. Komisija za razvojno in raziskovalno delo lahko sprejme sklep, da pogoju enakovredno zadosti tudi objava (dela) domače ali tuje znanstvene monografije. Kot objava se šteje tudi izjava izdajatelja, da je članek sprejet v objavo. Oceno, ali objava izpolnjuje merila znanstvenega članka in ali je ustrezno izkazano prvo oziroma enakovredno avtorstvo doktoranda, sprejme Komisija za razvojno in raziskovalno delo.

Doktorand se na Poročanje o RD prijavi s Prijavnico za oceno poročanja o RD (obrazec 1). Prijavnici kandidat priloži pisno poročilo o njegovem raziskovalnem delu na največ dveh straneh. Prijavnico obravnava Komisija za razvojno in raziskovalno delo, na podlagi katere kandidatu določi komisijo za oceno poročanja o RD v sestavi treh članov. Izbrani mentor je član imenovane komisije. Termin Poročanja o RD mentor uskladi z ostalima članoma komisije ter kandidatom.

 

Doktorand opravi Poročanje o RD, na katerem predstavi in zagovarja pregled znanstvenih spoznanj ožjega področja svojega raziskovalnega dela in obenem potrdi zahtevano znanje in sposobnost izbire in uporabe ustreznih metod in postopkov znanstvenega raziskovanja. Poročanje o RD se oceni z oceno uspešno ali neuspešno.

 

Po uspešno opravljenem Poročanju o RD se kandidatu prizna Individualno raziskovalno delo (IRD) v obsegu 25 ECTS, ki jih mora kandidat opraviti v 1. letniku.

Mentor s pisno izjavo potrdi, da je njegov doktorski študent raziskovalno delo opravil.

 

Opravljeno raziskovalno delo študenta doktorskega študija vodi njegov mentor. S pisno izjavo doktorskemu študentu potrdi obseg opravljenega raziskovalnega dela, in sicer za:

 

›  Raziskovalno delo 1. letnik v obsegu __ECTS od 20 ECTS (1. semester) ali/ in

›  Raziskovalno delo 1. letnik v obsegu __ECTS 5 ECTS (2. semester) ali/ in

›  Raziskovalno delo 2. letnik v obsegu __ECTS 10 ECTS (3. semester) ali/ in

›  Raziskovalno delo 2. letnik v obsegu __ECTS 25 ECTS (4. semester) ali/ in

›  Raziskovalno delo 3. letnik v obsegu __ECTS 30 ECTS (5. semester) ali/ in

›  Raziskovalno delo 3. letnik v obsegu __ECTS 30 ECTS (6. semester) ali/ in

›  Raziskovalno delo 4. letnik v obsegu __ECTS 30 ECTS (7. semester) ali/ in

›  Raziskovalno delo 4. letnik v obsegu __ECTS 25 ECTS (8. semester).

Obrazec: PRIJAVA TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

-----

 

Senat Univerze v Ljubljani je v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017 s spremembami in dopolnitvami) na 36. redni seji, dne 30.03.2021 sprejel PRAVILNIK O DOKTORSKEM ŠTUDIJU UNIVERZE V LJUBLJANI

 

Postopek prijave in potrditve dispozicije doktorske disertacije

 

35. člen

 

Doktorand po dogovoru z mentorjem in morebitnim somentorjem prijavi dispozicijo doktorske disertacije v skladu z navodili članice UL, ki vodi postopek za pridobitev doktorata znanosti. Doktorand lahko na istem študijskem področju doktorskega študijskega programa, do oddaje doktorske disertacije v ocenjevanje, največ dvakrat prijavi dispozicijo doktorske disertacije. Drugič doktorand lahko prijavi ali novo dispozicijo doktorske disertacije ali aktualizirano dispozicijo doktorske disertacije, do katere se je enkrat že opredelil senat članice. Ponovna prijava zavrnjene dispozicije doktorske disertacije ni mogoča.

 

Če senat članice UL ali Senat UL zavrne dispozicijo doktorske disertacije, ki jo je doktorand drugič prijavil, doktorskega programa na tem področju ne more več zaključiti.

 

36. člen

 

Doktorand odda vlogo s predlogom dispozicije doktorske disertacije pristojnemu organu v skladu z navodili članice.

 

Vloga vsebuje podatke o doktorandu ter:

 

1. dispozicijo doktorske disertacije (3 do 7 strani besedila ter seznam najpomembnejše literature in virov), ki obsega:

•  naslov disertacije v slovenskem in angleškem jeziku oziroma drugem tujem jeziku v primeru študija tujega jezika in književnosti;
•  znanstveno področje doktorske disertacije;
•  opredelitev raziskovanja, ki vključuje: - kratek pregled ožjega znanstvenega področja in prikaz dotedanjih raziskav na področju doktorske disertacije in namen raziskave; - jasno predstavljene hipoteze ali raziskovalna vprašanja ali cilje s kratko obrazložitvijo; - zasnovo raziskav in opis metod raziskovanja; - opredelitev pričakovanih rezultatov in izvirnega prispevka k znanosti; - seznam relevantne literature s področja doktorske disertacije;
•  osnutek načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu s 50. členom tega pravilnika;

2. predlog za mentorstvo in morebitno somentorstvo, soglasje mentorja in morebitnega somentorja ter navedbo njunih 3 do 5 znanstvenih referenc s področja teme doktorske disertacije;

 

3. življenjepis doktoranda z bibliografijo (seznam najpomembnejših znanstvenih, strokovnih, projektnih in drugih objav ter del);

 

4. soglasje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko ali druge etične komisije ali dovoljenje Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za izvajanje poskusov na živalih, kadar narava predlagane teme doktorske disertacije to zahteva;

 

5. morebitni predlog za odobritev pisanja doktorske disertacije v angleškem jeziku oziroma v drugem tujem jeziku v primeru študija tujih jezikov v skladu s 44. členom tega pravilnika.

 

Ob prijavi vloge za potrditev dispozicije doktorske disertacije doktorand priloži še druge zahtevane dokumente v skladu z navodili članice UL.

 

Vloga za potrditev dispozicije doktorske disertacije je napisana v slovenskem jeziku. Če kandidat prosi za odobritev pisanja doktorske disertacije v angleškem jeziku, mora v skladu s 44. členom tega pravilnika priložiti dispozicijo doktorske disertacije in svoj življenjepis tudi v angleškem jeziku. Če je doktorand tujec, sta lahko dispozicija in življenjepis napisana samo v angleškem jeziku.

 

Če prijavna dokumentacija ni popolna, pristojni organ članice doktoranda pozove, da jo v določenem roku, ki ne sme biti daljši od enega leta, dopolni. Če v tem roku dokumentacije ne dopolni, se vloga za potrditev dispozicije doktorske disertacije s sklepom zavrže.

 

 

 

Študent v svojem VISu temo odda pod ZAKLJUČEK ŠTUDIJA – Prijava teme.

 

Pod Dispozicijo NUJNO naloži v Word formatu napisano svojo dispozicijo zaključnega dela.

 

Profesor prijavljene teme vidi pod ZAKLJUČNA DELA – Prijave diplomske teme.

 

 

Postopkovnik:

• Študent prijavo elektronsko izpolni.
• Pod Dispozicijo NUJNO naloži svojo dispozicijo zaključnega dela v Word formatu (ime dokumenta ne sme vsebovati šumnikov!!).
• Študent prijavo teme natisne in podpiše.
• Prijavo nato podpiše tudi mentor.
• Prijavo in Dispozicijo odda v študentski referat (poslati s kopensko pošto na sedež fakultete, poslati na  ali dostaviti osebno v času uradnih ur na okencu študentskega referata).

 

3. stopnja

Kandidat se na Pripravo in zagovor doktorske teze (PDT) prijavi z obrazcem. Prijavo obravnava Komisija za razvojno in raziskovalno delo, na podlagi katere kandidatu določi komisijo za oceno priprave in zagovora doktorske teze (komisijo za oceno ustreznosti kandidata, teme in mentorja/somentorja, podrobneje komisijo) v sestavi treh članov. Ta komisija predvidoma zaseda v isti sestavi kot Komisija za oceno poročanja o RD. Izbrani mentor je član imenovane komisije. Termin priprave in javnega zagovora doktorske teze mentor uskladi z ostalima članoma komisije ter kandidatom. Doktorand opravi Pripravo in zagovor doktorske teze (PDT), na katerem predstavi doseženi napredek pri pripravi doktorske disertacije. Pripravo in zagovor doktorske teze se oceni z oceno uspešno ali neuspešno.

 

Obrazec Prijava teme kandidat odda tudi v wordu (natipkano, brez podpisov) ter isti obrazec s podpisi kandidata in mentorja (ter somentorja) na mail: referat@fpp.uni-lj.si.

 

 

Univerza	Univerza v Ljubljani
Visokošolski zavod	Fakulteta za pomorstvo in promet (0000065)
Kratica visokošolskega zavoda	UL FPP
eVŠ šifra študijskega programa	0001379
Naziv študijskega programa	Pomorstvo in promet
Stopnja	Tretja stopnja
Vrsta programa	Doktorski študij
KLASIUS_SRV	18202 - Doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja)/doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja)
Trajanje programa v letih	3 in 4
Število ECTS	180 oz 240
KLASIUS-P glavni	8400
KLASIUS-P-16 ostali	1041
ISCED	84
Znanstveni ali strokovni naslov okrajšava	doktor znanosti
Znanstveni ali strokovni naslov moška oblika	doktorica znanosti
Znanstveni ali strokovni naslov ženska oblika	dr.
Kraj izvajanja študijskega programa	Portorož - POT POMORŠČAKOV 4, PORTOROŽ, PIRAN, 6320-PORTOROŽ - PORTOROSE (0003508)
Številka in datum odločbe akreditacije	6033-71/2010/10 (19.05.11)
Datum začetka veljavnosti akreditacije	19.05.2011

Povezava 

IME KVALIFIKACIJE: DOKTOR ZNANOSTI/ DOKTORICA ZNANOSTI S PODROČJA POMORSTVO IN PROMET

Tip kvalifikacije	Doktorat
Vrsta kvalifikacije	Izobrazba
Vrsta izobraževanja	Doktorsko izobraževanje
Kreditne točke	180 oz 240 kreditnih točk
Vstopni pogoji:	zaključen bolonjski študijski program druge stopnje ne glede na smer in področje študija, zaključen enovit magistrski študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 KT, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT, zaključen dosedanji (stari) študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, zaključen dosedanji (stari) študijski program za pridobitev specializacije, zaključen visokošolski strokovni program s področja pomorstvo-transport-promet-transportna logistika in naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih usmeritev. Dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 KT kandidatom pred vpisom v doktorski študijski program določi Komisija za razvojno in raziskovalno delo UL FPP. Na doktorski študijski program Pomorstvo in promet se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja, in sicer skladno s predpisi, ki veljajo za Univerzo v Ljubljani.
ISCED področje:	transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve
ISCED podpodročje	Transport
Raven kvalifikacije:	SOK 10 EOK 8 Tretja stopnja
Več na	povezavi.

 

Po dokončanju Doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet se pridobi znanstveni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in sicer:

• doktor znanosti, okrajšano dr.,

• doktorica znanosti, okrajšano dr.